EDUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   *  

V središču

24.1.2018

Pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev v času stavke

V času napovedanih stavk bo potrebno upoštevati določbe Zakona o stavkah (ZStk), ki določa temeljne pravice in obveznosti stavkajočih kot tudi delodajalcev. Stavka je organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela ter pravica delavca.

V skladu z 2. členom ZStk sprejme sklep o začetku stavke delavcev sindikalni organ ali pa večina delavcev v organizaciji, delu organizacije ali pri delodajalcu. Glede na obseg napovedane stavke sklep o začetku stavke bodisi sprejeme sindikalni organ v organizaciji, delu organizacije ali pri delodajalcu, v primeru stavke delavcev panoge ali dejavnosti sklep sprejme sindikat zadevne panoge ali dejavnosti, v primeru splošne stavke delavcev pa sklep sprejme najvišji organ sindikatov v državi. Sodelovanje v stavku je prostovoljna odločitev vsakega posameznika.

S sklepom o začetku stavke se določijo zahteve delavcev, čas, ko se začne stavka, kraj zbiranja udeležencev stavke in se oblikuje stavkovni odbor t.j. organ, ki zastopa interese delavcev in v njihovem imenu vodi stavko. V skladu s 3. členom ZStk pa se mora stavkovni odbor ves čas zavzemati, da se spor čim prej zgladi in sicer tako, da od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor. Pri reševanju spora lahko zaprosijo za pomoč tudi gospodarske zbornice oziroma strokovnega združenja, ter predstavnike družbenopolitične skupnosti.

Stavkovni odbor mora napovedati stavko najpozneje pet dni pred dnevom, določenim za njen začetek, in sicer tako, da pošlje sklep o začetku stavke organu upravljanja, poslovodnemu organu organizacije oziroma delodajalcu. V primeru stavke delavcev panoge ali dejavnosti in splošne stavke, pa je treba poslati sklep o začetku stavke pristojnemu organu gospodarske zbornice oziroma strokovnega združenja.

Stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, morajo stavko organizirati in voditi na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki. Prav tako pa ne smejo delavcem, ki ne sodelujejo v njej, preprečevati, da bi delali.

V organizacijah, ki so posebnega družbenega pomena se stavka lahko izvaja samo pod pogojem, da se zagotovi minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali če je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih organizacij in če gre izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. V teh organizacijah se stavka napove organu upravljanja in poslovodnemu organu oziroma delodajalcu, najpozneje 10 dni pred začetkom stavke tako, da se pošljeta sklep o začetku stavke in izjava o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZStk.

V zvezi z napovedanimi stavkami v javnem sektorju bo potrebno upoštevati tudi določbe 11. člena ZStk, ki določa, da delavci v organu oziroma organizaciji družbenopolitične skupnosti in v drugem državnem organu uveljavljajo pravico do stavke pod pogojem, da z njo ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije teh organov in organizacij, kot so določene s kolektivno pogodbo. Pristojni državni organ pa je dolžan, da sprejme nujne ukrepe, predvidene z ustavo in zakonom, če oceni, da bi s kršitvijo zakonskih določb utegnila nastati neposredna nevarnost ali izjemno hude posledice za življenje in zdravje ljudi ali njihovo varnost in varnost premoženja ali druge škodljive nepopravljive posledice.

Delodajalec oziroma organ upravljanja ali funkcionar mora v času stavke upoštevati določbe 13. člena ZStk, ki določajo, da organiziranje in udeležba v stavki ne pomeni kršitve delovne obveznosti, niti ne sme biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti delavca in ne sme imeti za posledico prenehanja delovnega razmerja delavca. Prav tako pa delodajalec oziroma organ upravljanja ne sme med stavko, ki je organizirana v skladu z določbami ZStk zaposlovati novih delavcev, ki bi zamenjali udeležence stavke, razen če niso zagotovljeni zakonski pogoji, niti ne sme preprečevati delavcu, da bi sodeloval v stavki, in ne uporabljati nasilnih ukrepov, da bi se stavka končala.

Udeleženec v stavki – delavec, pa mora vedeti, da s sodelovanjem v stavki uveljavlja temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila osebnega dohodka. V kolikor je s kolektivno pogodbo predvideno, pa lahko za čas stavke uveljavlja materialno nadomestilo.

Poleg kazenskih določb, ki določajo plačilo globe za poslovodni organ v primeru kršitev navedenih zakonskih določb, kazenske določbe ZStk določajo tudi plačilo globe za delavca, ki med stavko zavrne sodelovanje s poslovodnim organom oz. njegovo pooblaščeno osebo v organizaciji, v primeru zagotavljanja minimuma delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij ali ki zagotavlja izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.

Pripravila: mag. Mojca Kunšek


Arhiv

Zadnji članki

2018

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar