EDUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   *  

V središču

20.12.2017

Leto 2017: Spodletel poskus vzpostavitve ustavnega financiranja zasebnih šol

Področje šolstva so v letu 2017 zaznamovala predvsem prizadevanja za uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki pa niso bila uspešna. DZ je namreč zavrnil novelo, ki bi po mnenju ministrstva za izobraževanje zadovoljivo uresničila odločbo. Spodletel je tudi poskus spreminjanja ustave na to temo.
Pred tremi leti je namreč ustavno sodišče odločilo, da je zdajšnji del zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja neustaven, ker določa, da zasebnim osnovnim šolam za izvajanje javno veljavnih programov pripada zgolj 85-odstotno financiranje. DZ je zato naložilo, da mora financiranje javnega programa v zasebnih osnovnih šolah dvigniti na 100-odstotkov.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je predlog novele zakona, s katerim bi uresničilo odločbo ustavnih sodnikov, pripravljalo dolgo časa. Zapletalo se je predvsem v koaliciji, kjer sta SD in DeSUS želeli zadevo reševati s spremembo ustave, s katero bi določili, da se zasebne šole lahko sofinancirajo v omejenem obsegu na način, kot to določa zakon. To bi pomenilo, da financiranje zasebnih osnovnih šol ne bi bila več ustavna kategorija, s čimer bi po mnenju nekaterih pravnikov zaobšli ustavno odločbo.

Ministrstvo je predlog novele zakona v DZ poslalo aprila letos, a se je kmalu pokazalo, da v koaliciji ni usklajen. Nasprotovali sta ji namreč SD in DeSUS, prav tako v opozicijskih Levici in Stranki Alenke Bratušek, ki sta bili sopodpisnici predloga za spremembo ustave. Proti so bili tudi v opozicijskih SDS in NSi, saj so bili prepričani, da odločbe ustavnega sodišča ne izpolnjuje v celoti.

V noveli je namreč ministrstvo določilo, da država obvezni javni program, kamor sodijo denimo obvezni obvezni in izbirni predmeti, financira v celoti, razširjeni del javnega programa, kamor med drugim sodijo učna pomoč, podaljšano bivanje in jutranje varstvo, pa še naprej financira zgolj 85-odstotno. Dodatnega programa, ki je specifika vsake posamezne zasebne šole, država še naprej ne bi financirala.

Tudi odbor za izobraževanje je dolgo čakal na odločitev DZ glede sprememb ustave. Odbor je zato z obravnavo novele nadaljeval šele konec novembra, ko je postalo očitno, da za spremembo ustave v DZ ni več potrebne večine.

Odločilna so bila, kot kaže, opozorila o neustavnosti

Ko je odbor predlog vendarle obravnaval, je v novelo vnesel dopolnilo DeSUS, po katerem bi država obvezni del javnega programa financirala v celoti, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala.

Zakonodajno-pravna službe DZ je ob tem opozorila, da bi bila lahko takšna rešitev ustavno sporna, saj ustava "posamezniku zagotavlja, da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala". Rešitev pa bi po opozorilih predstavnikov zasebnih osnovnih šol financiranje države celo zmanjšala. Oglasil se je tudi predsednik DZ Milan Brglez in dejal, da ne bo podprl nobene od rešitev, ki bi bila neustavna.

V luči tovrstnih opozoril je del poslancev SMC za obravnavo novele na plenarni seji pripravil dopolnilo, po katerem bi država obvezni del javnega programa financirala v celoti, razširjeni del javnega programa pa v 65 odstotkih, a se je tudi zanj kmalu izkazalo, da nima zadostne podpore.

Poslanci so o predlogu novele odločali 15. decembra, ko so zavrnili tudi dopolnili SDS in NSi, po katerih bi država javni program v celoti financirala 100-odstotno. Na koncu pa so zavrnili še novelo v celoti.

Bo ustavno sodišče za uresničevanje svoje odločbe poskrbelo samo?

Z zavrnjeno novelo zakona o financiranju izobraževanja in neuspelim poskusom spremembe ustave sta v vodo padla dva najresnejša poskusa, kako glede na odločbo ustavnega sodišča urediti financiranje zasebnega osnovnega šolstva. A slednje ne pomeni, da je to poglavje za ta sklic DZ zaključeno. Na obravnavo v DZ namreč še vedno čaka februarja letos vložen predlog SDS, ki določa 100-odstotno financiranje javnega programa v zasebnih osnovnih šolah. S tem ima DZ po mnenju nekaterih še eno možnost, da DZ uresniči odločbo ustavnega sodišča.

Če se to ne bo zgodilo, obstaja možnost, da bo to naredilo ustavno sodišče samo. Kot je namreč na odboru za izobraževanje povedala predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Katja Triller Vrtovec, je bila na ustavno sodišče junija 2016 vložena nova pobuda za oceno ustavnosti 86. člena zakona, ki govori o financiranju zasebnih osnovnih šol, ustavno sodišče pa jo obravnava prednostno.

"Če bo ustavno sodišče ob vnovični presoji ugotovilo, da so bili dosedanji zakonodajni postopki za izvršitev ustavne odločbe v DZ neuspešni in da je to v tistem trenutku edini način, da se zagotovi njeno spoštovanje in izvršitev, lahko določi nov način izvršitve, da zavaruje ustavnopravni položaj pobudnikov," je opozorila Triller Vrtovčeva.

Ljubljana, 20. decembra (STA)

Arhiv

Zadnji članki

2018

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar