(okrajno sodišče) Prekrškovni organ je v postopku o prekršku spoznal za odgovorno pravno osebo, ker kot delodajalec delavcu ni omogočil izrabe letnega dopusta v skladu z 2. odstavkom 163. člena ZDR-1 in mu izdal plačilni nalog. Omenjena zakonska določba namreč določa dolžnost delodajalca, da delavcu zagotovi izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta ter dolžnost delavca, da do konca leta izrabi najmanj dva tedna, preostanek dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Delavec je izrabil le pet dni letnega dopusta, preostanka pa ni izrabil, čeprav ni bil odsoten z dela zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Delodajalec naj bi vedel, da z delavcem po poteku pogodbe o zaposlitvi ne bo sklenjena nova, pa mu ni zagotovil izrabe letnega dopusta v preostalem delu.
V zahtevi za sodno varstvo je delodajalec navajal, da delodajalca zavezuje določba ZDR v delu, da delavcu omogoči izrabo dopusta, dejanska izraba pa je odvisna od volje delavca, saj ga nihče ne more prisiliti, da bi dopust dejansko izrabil. Zaradi večjega števila zaposlenih in številnih oddelkov je pri kršitelju izraba letnega dopusta organizirana na način, da se delavce vpisuje na seznam letnih dopustov in tako zagotovi nemoteno delo oddelkov. Delavec je imel možnost izrabiti termin dopusta, kar je tudi storil in potrdil izrabo dveh tednov dopusta, kar mu je bilo odobreno. Kasneje je željo spremenil in kljub temu, da je bil vpisan v plan dopustov, se je določil, da bo koristil le teden dni dopusta. Kasneje je bil delavec še dodaten obveščen o možnih prostih terminih za koriščenje letnega dopusta, vendar se za to ni odločil. Kršitelj je delavcu zagotovil pogoje za koriščenje letnega dopusta, vendar delavec te pravice ni izkoristil, za kar pa delodajalec ne more biti odgovoren.
Sodišče je zaključilo, da v danem primeru ni dokazana odgovornost pravne osebe, saj ji ni mogoče očitati, da je opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil. Delavec je bil vsaj en mesec pred iztekom veljavnosti pogodbe o zaposlitvi obveščen, da mu le ta ne bo podaljšana, vendar letnega dopusta vseeno ni hotel koristiti. Letni dopust je delavčeva pravica, ki se ji ne more odpovedati. Tudi kakršnakoli izjava ali sporazum, s katerim bi se delavec odpovedal pravici do dopusta ali se dogovoril za odškodnino, je neveljavna. Le ob prenehanju delovnega razmerja imata delavec in delodajalec možnost, da se dogovorita o odškodnini za neizrabljen dopust. Delodajalec delavčeve pravice ni kratil, saj je delavcu izrabo letnega dopusta omogočil in tudi odobril. Ni pa od delodajalca mogoče pričakovati, da bi od delavca zahteval izrabo dopusta ali ga celo prisilno poslal na dopust, če delavec tega ne želi. Obveznost delodajalca je omejena na omogočanje izvrševanja delavčeve pravice, v domeni slednjega pa je odločitev o uveljavljanju te pravice. Glede na navedeno je bilo potrebno zahtevi za sodno varstvo ugoditi, plačilni nalog odpraviti in postopek ustaviti.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Odvetniška pisarna Cek d.o.o.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
