Odprtost visokošolskega prostora je ena ključnih predpostavk njegove odličnosti. To še posebej velja v majhnem visokošolskem sistemu, kakršen je slovenski. Z zakonodajnimi spremembami, ki jih prinaša novela, bomo dosegli večjo odzivnost, mednarodno konkurenčnost in boljšo povezanost visokošolskega prostora z okoljem in gospodarstvom.
Med ključnimi področji, ki jih novela ureja na sodoben, pregleden in razvojno naravnan način, je sistem proračunskega financiranja visokega šolstva. Novela prinaša sistem financiranja, ki spodbuja odličnost na vseh področjih ter zagotavlja stabilno in fiskalno vzdržno rast proračunskih sredstev.
Novela zakona o visokem šolstvu je odraz uresničevanja zavez iz Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011 – 2020. Slednja med drugim poudarja odpiranje univerz mednarodnemu sodelovanju. Eden ključnih ukrepov v tem pogledu je odpiranje študijskih programov za tuje študente in profesorje. Mednarodna mobilnost študentov, raziskovalcev in zaposlenih ter vse večja internacionalizacija visokošolskega izobraževanja imajo močan učinek na kakovost in vplivajo na vsa ključna področja razvoja nacionalnega sistema visokega šolstva. Predpogoj za to pa je možnost uporabe tujih jezikov kot jezikov izvajanja študijskega procesa. Ob hkratnem polnem zavedanju potrebe po vzpostavitvi mehanizmov, ki bodo omogočili ohranjanje in krepitev slovenščine kot strokovnega jezika, je v noveli odprta možnost za izvajanje programov v tujih jezikih.
V skladu z evropsko akademsko tradicijo in avtonomijo prepuščamo univerzam avtonomno odločitev o tem, kako bodo uvajale tuje jezike v študijski proces, ob jasni zavezi, da je učni jezik slovenski in še ob močnejši zavezi za skrb za slovensko znanstveno in strokovno terminologijo. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport zavračamo kritike, da naj bi mednarodna odprtost negativno vplivala na kakovost študija. Nikakor ne drži, da se s predlaganimi spremembami ukinja slovenski učni jezik, kot tudi ne, da se univerzitetnim učiteljem nalaga, da predavajo v tujem jeziku. Novela zgolj jasneje določa pogoje oziroma izjeme za dopustno izvajanje študijskih programov tudi v tujih jezikih. Uradni jezik seveda ostaja slovenščina, novela pa je korak k širšemu načinu urejanja slovenskega jezika v visokošolskem prostoru.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
