Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je ob izidu zbornika »Komu je napoti kakovostno javno šolstvo?«, ki je nastal v sodelovanju s Centrom za študij edukacijskih strategij (CEPS) s Pedagoške fakultete v Ljubljani, 24. februarja 2016 na sedežu sindikata pripravil novinarsko konferenco.
Delo predstavlja odziv na odločitev Ustavnega sodišča RS, da je člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki zasebnim šolam dodeluje javno finančno pomoč, v nasprotju z ustavo. Za ustavno sodišče je sporno, da ta javna pomoč zasebnim osnovnim šolam znaša le 85 odstotkov sredstev, ki jih dobijo za kritje tekočih stroškov javne. Zasebnim osnovnim šolam bi morali skladno z odločitvijo ustavnih sodnic in sodnikov dodeliti več javnih sredstev, tako da bi se po financiranju izenačile z javnimi osnovnimi šolami. Zdi se, da gre le za manjšo odločitev o dodatnih 15 odstotkih sredstev, ki kot taka ne kliče po nadaljnjem razmisleku. Zbornik skuša odpreti prostor za premislek, ali je res tako.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter avtorice in avtorji dela »Komu je napoti kakovostno javno šolstvo?« pričakujemo, da bo zbornik prispeval k temu, da bodo pristojni v Sloveniji – da ne bi ponovili v knjižici nakazane poti razgradnje javnega sektorja – opravili temeljit razmislek o smiselnih in potrebnih korakih pri urejanju razmerja med javnim in zasebnim v šolstvu ter tako slovenskemu javnemu izobraževanju omogočili, da ohranja svojo izpričano kakovost.
Zbornik je zaokrožen s prispevkom švedskih avtoric in avtorja Lisbeth Lundahl, Inger Erixon Arreman, Ann-Sofie Holm in Ulfa Lundströma, ki predstavijo posledice vstopa občega navdušenja nad trgom, konkurenco in izbiro tudi v polje edukacije. V švedsko šolstvo, ki je do začetka devetdesetih let minulega stoletja predstavljalo dobro urejen sistem javnega šolstva z malo zasebnimi šolami, je to prineslo sistem vavčerjev in možnost izbire šole, javnim šolam pa konkurenco zasebnih.
Pri tem prvega desetletja niso zaznamovale velike spremembe, v naslednjem pa so bile vzpostavljene verige zasebnih šol, ki nekaterim lastnikom lahko prinašajo celo velike dobičke, druge pa propadejo in učence sredi leta pustijo brez pouka. To neoliberalno transformacijo šolstva spremljajo trendi večje segregacije učencev in vztrajno slabšanje dosežkov švedskih šolarjev v mednarodnih primerjavah znanja. Na Švedskem je to zbudilo povpraševanje o mejah trga in o tem, kaj ne bi smelo biti komercializirano ter postavljeno med izložbene artikle, med katerimi izbirajo potrošniki, vendar ta refleksija prihaja prepozno, ker je Švedska soočena z že nepovrnljivo spremenjeno družbeno realnostjo.
Več>> SVIZ
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
