'Največ se naučimo v skupinah. Sodelovanje je ključ za rast,' pravi dr. Sir Ken Robinson. Pravilno smo ugotovili, da imajo učitelji največji vpliv na učenčevo pridobivanje znanja v šoli. Z drugimi besedami, za dobrega učenca je potreben dober učitelj. Kakšen je dober učitelj?
Strokovno znanje in spretnosti, značajske lastnosti in učiteljev odnos do življenja in dela so nedvomno pomembni elementi. To velja tudi ta številne druge poklice. Nekateri pravijo, da morajo učitelji dobro poznati snov, ki jo poučujejo, in vedeti, kako jo poučevati. S tem se lahko strinjamo, a ne odgovorimo na številna vprašanja in izzive učiteljskega poklica v barvitih razredih, ki so mešanica različnih socialnih, ekonomskih, kulturnih in jezikovnih dimenzij.
V nedavno objavljenem poročilu Eurydice (The Teaching Profession in Europe, 2015) je zapisano, da ima začetno usposabljanje predmetnih učiteljev v Evropi tri ključne komponente: poznavanje snovi, pedagoško usposabljanje in praksa v šoli. Skoraj vsi izobraževalni sistemi, četudi na različne načine in z različnimi poudarki, vsebujejo te tri vidike. Poleg tega imamo v večini držav tudi uvajalno obdobje oz. vodeno prakso. V tem obdobju novega učitelj spremlja in podpira mentor.
Tako novi kot izkušeni učitelji ne vidijo težav v pomanjkanju znanja o predmetu, ki ga poučujejo. A samo 40 % učiteljev pravi, da imajo zadosti pedagoškega znanja in manj kot polovica se jih počuti pripravljene na praktične vidike poučevanja.
Učitelji so podobno odgovorili tudi na vprašanja o potrebah po strokovnem usposabljanju. 75 % učiteljev meni, da ne potrebujejo oz. potrebujejo zelo malo dodatnega znanja o učnem programu oz. predmetu, ki ga poučujejo. Veliko učiteljev pa je izrazilo potrebo po znanjih in spretnostih, ki bi jim omogočile uporabo inovativnih metod dela, ki bi jih prilagodili pedagoškim prijemom, ki jih že uporabljajo, npr. znanje na področju IKT za poučevanje, poučevanje, prilagojeno posamezniku, in medpredmetno poučevanje. Druga pomembna področja, ki jih učitelji pogosto izpostavljajo kot pomanjkljiva, so usmerjanje vedenja učencev, poučevanje v večkulturnih in večjezičnih razredih, poklicno usmerjanje in svetovanje ipd. Vse kaže na to, da je postal učiteljski poklic izjemno kompleksen. Kako torej poučevati? Odgovor na to vprašanje je zares zapleten. Vse bolj pogosto tudi slišimo, da moramo učitelji narediti veliko več kot samo prenašati znanje z določenega strokovnega področja. Učitelji želijo ali morajo pripraviti učence na zapleteno sodobno življenje, v katerem se pričakuje, da bodo učenci aktivni državljani, ki bodo spoštovali raznolikost, bili kritični, ustvarjalni, prilagodljivi itd.
Kot je zapisano v poročilu Evropske komisije ‘Supporting teacher competence development for better learning outcomes’, sta obseg in kompleksnost pedagoškega poklica v 21. stoletju tako velika, da ne moremo od nobenega posameznika pričakovati, da bo razvil vsa potrebna znanja in spretnosti oz. da bo vsa razvil do enake mere. Verjetno je to eden od razlogov, zakaj je mreženje med učitelji postalo tako priljubljeno. Učitelji se vse bolj pogosto povezujejo, izmenjujejo prakse in udeležujejo strokovnih usposabljanj, preko katerih se učijo od kolegov in v sodelovanju s kolegi, na manj formalen način in vse bolj preko vzajemne pomoči, podprte z IKT. Učitelji so bolj zadovoljni na delovnem mestu in imajo občutek, da so bolj cenjeni, ko delajo v šolskem okolju, ki goji kulturo sodelovanja, skupne odgovornosti in aktivnega sodelovanja pri sprejemanju odločitev.
Spremeniti moramo naš pogled na učiteljski poklic. Ko govorimo o učiteljih, imamo pogosto v mislih posameznika, ki ima morda obraz našega najljubšega ali najbolj osovraženega učitelja in stoji pred skupino učencev, ki ga bolj ali manj spoštujejo. Predava o določeni temi. Za njegovim hrbtom je tabla. Takšni izolaciji razreda moramo narediti konec. 'Doktrina' en učitelj, en razred je preživeta. Razumeti moramo, da mora pri ‘poučevanju sodelovati tim strokovnjakov in ne en sam učitelj.’ (Evropska komisija, Strengthening Teaching in Europe, 2015).
Ne obstaja čudežni napoj za super učitelje, ki bodo pripravili čudežni napoj za vsakega učenca posebej. Učitelje moramo spodbujati, da delajo v timih in skupaj iščejo rešitve, ki so prilagojene posameznim učencem, in jim nuditi podporo pri tem. To je verjetno dobro izhodišče in odgovor dobrega učitelj na vprašanje o tem, kako izboljšati pedagoško prakso v 21. stoletju.
Dodatne informacije:
Changing Education Paradigm, Sir Ken Robinson
Peter Birch je koordinator za izobraževalno politiko in sistemsko analizo omrežja Eurydice, ki deluje v okviru Izvršne agencije Evropske komisije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo. Peter je urednik poročila Teaching Profession in Europe, ki obravnava začetne programe izobraževanja in usposabljanja učiteljev, strokovni razvoj, zadovoljstvo na delovnem mestu in ugled pedagoškega poklica.
Povzeto po: School Education Gateway
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
