Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoliv 7. členu ureja pravico do vpogleda v učenčev izdelek in oceno, in sicer tako, da učitelj pisne izdelke izroči učencem za informacijo staršem. Ali ne bi bilo smiselno v osnovnošolskem izobraževanju omejiti načina seznanitve s pisnimi izdelki na možnost vpogleda v času govorilnih ur?
Zakon o osnovni šoli (ZOsn) v drugem odstavku 62. člena določa, da mora biti učenec seznanjen z oceno, način seznanitve z oceno pa prepušča Pravilniku. Ta pravico do vpogleda v učenčeve izdelke in ocene ureja v 7. členu. Prvi odstavek 7. člena Pravilnika določa, da "učitelj z učenci pregleda ocenjene pisne izdelke, ocene vpiše v redovalnico, pisne izdelke pa izroči učencem za informacijo staršem." Drugi odstavek 7. člena Pravilnika določa, da "učitelj med šolskim letom na govorilnih urah, na roditeljskih sestankih in pri drugih oblikah sodelovanja starše učenca seznani z učenčevim uspehom. Starši imajo pravico do vpogleda v izdelke in ocene v šolski dokumentaciji le za svojega otroka."
Bralka ima zoper opisano ureditev pomisleke, saj naj bi učitelj z izročitvijo pisnega izdelka učencu izgubil vsak dokaz za oceno. Zato predlaga, da bi bila staršem zagotovljena le možnost vpogleda v pisni izdelek v šoli.
Domnevam, da bi bil učitelj prisiljen pisni izdelek uporabiti kot dokaz za oceno predvsem v primerih, če bi starši lahko ugovarjali oceni pisnega izdelka. Po drugi strani te potrebe ne bi bilo, če bi bila pravica ugovarjati oceni pisnega izdelka dana le učencem, ko bi z učiteljem pregledali ocenjene pisne izdelke in preden bi učitelj ocene vpisal v redovalnico. Ocena bi z vpisom v redovalnico namreč postala dokončna in zoper njo ne bi bilo več mogoče ugovarjati. Na podlagi besedila prvega odstavka 7. člena Pravilnika bi lahko sklepali, da se Pravilnik bolj nagiba k drugi možnosti, saj je primarni namen izročitve pisnih izdelkov učencem in njihovim staršem le informativne narave, ne pa dokazne. Staršem je namreč omogočeno, da ugovarjajo le oceni v spričevalu ob koncu šolskega leta.
Prvi odstavek 68. člena ZOsn tako določa, da lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala oziroma zaključnega spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor, če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen. V tem primeru ravnatelj imenuje komisijo in če komisija ugotovi, da je ocena učenca ob koncu pouka v šolskem letu neustrezna, učenca ponovno oceni, odločitev komisije pa je dokončna (drugi in tretji odstavek 68. člena ZOsn). Tudi v tem primeru pisni izdelki pri zaključni oceni učenca ne bodo imeli dokazne vloge, saj bo učenca ponovno ocenila komisija.
Tudi v srednješolskem izobraževanju je bolj poudarjen informativni namen seznanitve z ocenjenimi pisnimi izdelki, saj se morajo pisni izdelki po določenem času prav tako izročiti dijaku. V tretjem odstavku 38. člena Zakona o gimnazijah (ZGim) je na primer določeno, da je treba ocenjeno pisno nalogo dijaku vrniti na vpogled. Podrobneje seznanitev z oceno pisnih izdelkov urejajo tretji do peti odstavek 17. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku vpogled v pisni izdelek. Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke po petih dneh oziroma najpozneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene. Dijak in njegovi zakoniti zastopniki lahko v času do izročitve pisnih izdelkov tudi pisno zahtevajo vpogled v pisni izdelek oziroma fotokopijo izdelka.
Namen seznanitve z ocenjenimi pisnimi izdelki je drugačen v visokošolskem izobraževanju, saj je zaradi večje teže posamezne ocene pisni izdelek namenjen predvsem dokazovanju osvojenega znanja, in ne zgolj informiranju. Tako je na primer način seznanitve z ocenjenimi pisnimi izdelki urejen v okviru pritožbe zoper oceno v 146. členu Statuta Univerze v Ljubljani. Izvajalec izpita mora študentu po objavi rezultatov pisnega izpita omogočiti vpogled. Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen, lahko pri dekanu vloži pritožbo zoper izpitno oceno na tričlansko komisijo. Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija pregleda in ponovno oceni kandidatov izpitni izdelek, zoper oceno komisije pa ni pritožbe. V tem primeru izvajalec izpita študentu torej ni dolžan izročiti pisnega izdelka.
Menim, da v osnovnošolskem izobraževanju omejevanje načina seznanitve s pisnimi izdelki le na možnost vpogleda v času govorilnih ur ne bi bilo smiselno. Učitelji namreč staršem niso dolžni dokazovati, kako so ocenili posamezni pisni izdelek, starši in učenci pa bistveno lažje.
Pripravila: sodelavka PP
*Še več člankov iz rubrike: Vprašanja & Odgovore (Pravne prakse) s področja Vzgoje, izobraževanja in športa lahko kot naročnik portala EDUS prebirate > v zbirki Publikacije.
Če niste naročnik, vas vabimo, da nam pošljete povpraševanje za naročništvo > na portal EDUS.
**V kolikor se tudi sami soočate s perečimi pravnimi vprašanj z vašega delovnega področja, vam kot naročniku revije Pravna praksa nudimo do 10 brezplačnih odgovorov letno. Aktualni odgovori s področja izobraževanja so tedensko objavljena v rubriki: Vprašanja & Odgovori, revija Pravna praksa.
>> Naročništvo na revijo Pravna praksaČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
