Obdavčitev dohodkov pravnih oseb v RS je obdavčena skladno z ZDDPO-2. Stopnja davka je 19 %. Dejanska (efektivna) davčna stopnja pa je, po navedbah OECD, nižja, in sicer znaša manj kot 15 % (v zadnjih letih se giblje nekje med 14,7 % in 14,8 %). Mednarodna primerjava kaže, da je za leto 2022 povprečna statutarna stopnja v EU-27 znašala 21,4 %, kar Slovenijo med EU državami uvršča na 18. mesto.
2. 12. aprila 2023 je EU Tax Observatory objavil delovni dokument o davčnem izogibanju in zapleteni strukturi mednarodnih skupin podjetij (Tax avoidance and the complexity of multinational enterprises, EU Tax Observatory, delovni dokument št. 15, februar 2023). Dokument prouči vpliv zapletenih lastniških struktur mednarodnih skupin podjetij na davčno izogibanje.
Na podlagi predmetnega dokumenta, se ugotavlja, da podjetja, ki pripadajo zapletenim strukturam, pri katerih matično podjetje poseduje odvisna podjetja preko verig, napovedujejo manjši dobiček kot primerljiva podjetja v isti državi ali sektorju.
Poleg tega, le mednarodna podjetja z bolj zapleteno strukturo prenašajo dobiček iz svojih višje obdavčenih enot, medtem ko se pri mednarodnih podjetjih z enostavnejšim lastništvom ne zazna tovrstne prakse pri napovedi dobičkov za davčne namene.
V letu 2016 je bil narejen korak za pridobivanje informacij o lastniški strukturi z uvedbo poročila po državah (country-by-country reports/CbCR). Ukrep je implementirala tudi Slovenija ki zahteva od vseh mednarodnih podjetij s konsolidiranimi prihodki nad 750 000 000 evrov, da razkrijejo nekatere finančne informacije za vsako državo, v kateri imajo svoje enote, pri tem pa obstaja vrzel, ker se ne prikažejo informacije o lastništvu.
Cilj te obsežne reforme (okrepitev boja proti agresivnemu davčnemu načrtovanju na notranjem trgu) je, z uvedbo globalne minimalne davčne stopnje preprečiti konkurenco na področju stopenj DDPO.
Reforma mednarodnih pravil o stopnji davka od dohodkov pravnih oseb temelji na dveh stebrih:
Komisija je zato 22. decembra 2021 predstavila predlog direktive, katere cilj je dosledno izvajanje stebra 2 v skladu s pravom EU.
Svet je tako v letu 2022 sprejel Direktivo Sveta (EU) 2022/2523 z dne 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji, ki jo je treba prenesti v nacionalne zakonodaje, tudi v slovensko zakonodajo, do 31. decembra 2023.
Cilj zakona je določiti sistem proti eroziji davčne osnove z zagotavljanjem, da mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine plačajo minimalni davek na dohodek, ki nastane v vsaki jurisdikciji, kjer delujejo. Cilj je pravično, pregledno in stabilno podjetniško obdavčenje. Posredno je cilj tudi odprava pretirane davčne konkurence in preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja.
Predlog slovenskega zakona ne odstopa od temeljnih načel, na katerih temelji podjetniško obdavčenje in širši davčni okvir v Sloveniji. Načeli pravičnosti in učinkovitega obdavčenja se upoštevata tako, da se zagotavljajo vsi vzvodi za zagotavljanje minimalne obdavčitve, vključno s kvalificiranim domačim povrhnjim davkom. Predlog zakona zasleduje tudi načelo, da Slovenija zagotavlja davčne prihodke, da ne bi pripadali drugi jurisdikciji.
Minimalna obdavčitev (15 %), uvedena z ZMD oziroma povrhnji davek ne bo deloval kot davek, obračunan neposredno od dohodka subjekta, temveč se bo uporabljal za presežni dobiček v skladu s standardizirano osnovo in posebnim mehanizmom za izračun davka, da bi tako opredelili nizko obdavčeni dohodek v skupinah v obsegu. Skupine v obsegu so skupine, katerih letni prihodki, o katerih se poroča v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta, v vsaj dveh od štirih poslovnih let znašajo 750 000 000 evrov ali več.
Slovenski predlog ZMD, kot to predvideva in dopušča direktiva, določa večino opcij, ki so dopustne. Najpomembnejša je uporaba opcije oziroma določitev obveznosti za kvalificiran domači povrhnji davek. To bo Sloveniji omogočilo, da izkoristi prihodke iz naslova povrhnjega davka, pobranega od njenih nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji. Slovenija bo morala Komisijo uradno obvestiti o tem. Tako bo davčnim organom drugih držav članic in jurisdikcijam tretjih držav ter mednarodnim skupinam podjetij ponudila zadostno gotovost glede uporabe kvalificiranega domačega povrhnjega davka za nizko obdavčene subjekte v sestavi v Sloveniji.
Subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v Sloveniji, bodo morali Sloveniji plačati povrhnji davek. Sistem povrhnjega davka bo temeljil na izračunu povrhnjega davka po obeh glavnih pravilih zakona. Bo pa kvalificiran povrhnji davek v vrstnem redu prvi. Prav tako se ob predvideni široki uporabi opcije kvalificiranega domačega povrhnjega davka v EU in širše globalno lahko predvideva, da gre za nekakšno prihodnost zagotavljanja minimalne obdavčitve. Gotovejša oziroma določnejša trditev v zvezi s tem je v tem trenutku preuranjena.
Za ravnovesje med cilji reforme globalnega minimalnega davka in upravnim bremenom za davčne uprave in davčne zavezance predlog zakona določa izključitev po načelu de minimis za mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od 10 000 000 evrov in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot 1 000 000 EUR. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne plačajo povrhnjega davka, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikcij.
V predlogu zakona bo Slovenija določila tudi prehodni režim varnega pristana – poročilo po državah CbCR (angl.: Country-by-Country Report). sebinsko bistvo konkretnega varnega pristana poročila po državah, ki je prehodni varni pristan, je, da se
poenostavi uporaba podatkov. Uporabijo se že obstoječi podatki za izračun kategorij, pomembnih za obdavčenje. Pri tem pravila varnega pristana veljajo za mednarodne skupine podjetij in za velike domače skupine
OECD v svoji zadnji oceni učinkov na globalni ravni predvideva okoli 220 mrd evrov višje letne davčne prihodke kot posledica implementacije pravil minimalne obdavčitve.
Za Slovenijo se ocenjujejo, da bo predlog zakona ob upoštevanju podatkov učinkoval na skupno 184 multinacionalnih skupin. Skupna letna davčna obveznost družb, ki so del teh multinacionalnih skupin in so rezidenti v Sloveniji znaša okoli 27 mio evrov. Ob uvedbi pravila domačega povrhnjega davka bo ta dodatna davčna obveznost v prvem letu predstavljala dodatne davčne prihodke proračuna Republike Slovenije.
Učinek bo skozi obdobje zaradi nižanja odstotka vsebinske izključitve dohodka rasel in bo, skladno z zapisanim v predlogu ZDM, ko se bo odstotek izključitve za plače in neopredmetena sredstva ustalil na 5 %, višji za okoli 10 mio evrov letno.
Vir: Natalija Kunstek, Predlog zakona o minimalnem davku, FinD-INFO članki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
