Zakon o gimnazijah ter Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju
Bistvene spremembe obeh zakonov vključujejo zagotavljanje enakih možnosti v izobraževanju z omogočanjem tečaja slovenščine tudi za dijake, ki so se v Republiki Sloveniji prvič vključili v deveti razred osnovne šole. Noveli prav tako določata merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednjih šolah, pri čemer se upoštevajo rezultati nacionalnega preverjanja znanja (NPZ). Upoštevanje rezultatov pri vpisu v srednješolske programe bo zagotavljalo enakopravnejše pogoje pri kandidiranju za vpis na razpisana vpisna mesta v primeru omejitve vpisa. Spremembe zagotavljajo tudi usklajenost terminologije obeh zakonov in zmanjšanje administrativnega bremena z nadgradnjo aplikacij in programskih rešitev.
Z novelo Zakona o gimnazijah se omogočata sistematično spremljanje in zagotavljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela z imenovanjem strokovnega tima za spremljanje kakovosti.
Sprememba Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju med drugim ureja tudi pravico do prehrane dijakov med praktičnim usposabljanjem z delom in ureja pravno podlago za inšpekcijske ukrepe glede pravic dijakov na praktičnem usposabljanju. Sprememba zakona namreč predpisuje, da delodajalec dijaku v času opravljanja praktičnega usposabljanja z delom zagotovi prehrano med delom enako kot za delavce. Če delodajalec za delavce ne organizira prehrane med delom in prehrana za dijake v kolektivnih pogodbah ni določena, dijaku povrne stroške za prehrano najmanj v višini cene šolske malice.
Zakon o glasbenih šolah
Glasbeno izobraževanje v Republiki Sloveniji ureja Zakon o glasbenih šolah, ki vključuje osnovno glasbeno in plesno vzgojo v javnih oziroma zasebnih glasbenih šolah. Te šole izobražujejo predšolske otroke, osnovnošolce ter starejše.
Cilj sprememb je ohranitev in izboljšanje kakovosti glasbenega izobraževanja, ki sledijo razvoju in potrebam. Spremembe tako natančneje urejajo uvajanje dodatnega pouka v glasbenih šolah za zelo nadarjene učence od drugega razreda, kar lahko vključuje dodatno individualno ali skupinsko uro pouka. Merila za uvedbo dodatnega pouka in odločanje o njem so jasno določena: učiteljski zbor na predlog učitelja oziroma izpitne komisije odloča, če učenec doseže najmanj 90 odstotkov točk na državnem tekmovanju. V letih brez državnih tekmovanj o dodatnem pouku odloča ravnatelj s soglasjem ministrstva za učence z odličnimi rezultati.
Novela zakona izenačuje pravice učencev do podaljšanega izobraževanja. Učencem, ki zaradi upravičenih razlogov (na primer daljša bolezen) niso ocenjeni ob koncu leta, se izobraževanje podaljša za eno leto, kar prej ni bilo mogoče za učence drugega razreda. Učenci prvega razreda napredujejo ne glede na dosežene ocene.
Posodobitev zakona uvaja nove predmete v osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju: cimbale, kitarski orkester, Orffov orkester in tamburaški orkester. Zavod za šolstvo je pripravil učne načrte za predmete v skupini jazz in zabavna glasba (vključno z jazz klavirjem, jazz petjem, jazz saksofonom, jazz trobento, jazz pozavno, jazz kitaro, jazz kontrabasom in jazz bobni), ki jih mora Strokovni svet za splošno izobraževanje še potrditi.
Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, 21. 6. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
