Najpogostejša vprašanja in odgovori glede štipendij

Na ministrstvu se vsako leto ob zaključku in začetku novega šolskega oziroma študijskega leta, srečujemo s povečanim številom vprašanj, ki se nanašajo na štipendije. Za boljšo obveščenost smo pripravili nabor najpogosteje zastavljenih vprašanj in odgovorov.

1.     Katere vrste štipendij lahko prejmem?

V Sloveniji imamo:

-     državno štipendijo

-     Zoisovo štipendijo

-     štipendijo za deficitarne poklice

-     štipendijo Ad futura

-     kadrovsko štipendijo

-     štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu

2.     Kakšni so pogoji, da prejmem štipendijo?

Do DŠ so upravičene osebe s statusom dijaka ali študenta ter udeleženci izobraževanja odraslih, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-     so državljani Republike Slovenije ali imajo drug ustrezen status iz 12. člena ZŠtip-1,

-     niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb, niso poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda,

-     njihov povprečni mesečni dohodek na osebo v družini v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 1.269,24 evrov.

Starostni pogoj za uveljavljanje pravice do DŠ ni omejen.

ZŠ se dodelijo najuspešnejšim vlagateljem vlog, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje ter:

-     izkazujejo vsaj en ustrezen izjemni dosežek,

-     dosegajo zahtevan šolski oz. študijski uspeh in

-     prehajajo na višjo raven izobraževanja, na kateri ZŠ še niso prejemali.

Vse ostale navedene štipendije imajo dodatne pogoje za pridobitev.

3.     Lahko štipendijo prejemam tudi za doktorski študij?

DŠ in ZŠ ni mogoče pridobiti za doktorski študij.

4.     Državna štipendija je namenjena socialno šibkejšim – kakšen je cenzus (neto ali bruto)?

Za pridobitev DŠ dohodek vlagateljevega gospodinjstva, od 1. marca 2024 dalje, ne sme presegati 1.269,24 evrov neto na osebo.

5.     Kaj vse se upošteva pri izračunu cenzusa za DŠ? Kakšno premoženje?

Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kamor spada tudi DŠ, se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo v ZUPJS določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen dohodke iz študentskega dela in kadrovskih štipendij za študij v Sloveniji do višine 100 % bruto minimalne plače, dohodke iz kadrovskih štipendij za študij v tujini pa do višine 160 % bruto minimalne plače

V izračunu povprečnega mesečnega dohodka se štejejo dohodki, prejemki ter premoženje vseh družinskih članov. V dohodek se štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ter niso oproščeni plačila dohodnine. V premoženje osebe se šteje:

-     nepremično premoženje,

-     osebna in druga vozila,

-     vodna plovila,

-     lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,

-     vrednostni papirji,

-     denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika,

-     drugo premično premoženje.

6.     Kako na ta seštevek vpliva prejemanje same štipendije?

Pri pravici do DŠ, se kot dohodek ne šteje pravica, ki jo uveljavljaš (enako se npr. pri otroškem dodatku (OD) ne upošteva OD, ki si ga prejemal lani ali pri novi vlogi za denarno socialno pomoč (DSP), DSP, ki si jo prejemal prej).

Kjer pa se DŠ upošteva kot dohodek se na podlagi 15. člena ZUPJS, ki določa način upoštevanja dohodka, se DŠ vedno šteje kot tekoči dohodek - se pravi, kar trenutno prejemaš in ne, kar si morebiti prejemal lani.

7.     Ali lahko štipendijo prejemam tudi za izobraževanje v tujini?

Štipendijo, tako DŠ kot ZŠ, je mogoče prejemati za izobraževanje v tujini, če le-to poteka na javno veljavni izobraževalni ustanovi in po javno veljavnem izobraževalnem programu (akreditacija).

8.     Kako poteka postopek oddaje vloge za prvo dodelitev štipendije?

DŠ: Dijaki naj prvo vlogo za uveljavljanje DŠ vložijo v mesecu avgustu, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do DŠ s 1. septembrom. Polnoletni dijaki vlogo oddajo sami. Za mladoletne dijake prvo vlogo za dodelitev DŠ vložijo starši oz. zakoniti zastopniki na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Študenti naj prvo vlogo za dodelitev DŠ vložijo v mesecu septembru, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do DŠ s 1. oktobrom.

Prvo vlogo je treba oddati pri krajevno pristojnem CSD. Vlogo se lahko odda po pošti, vloži osebno pri krajevno pristojnem CSD oz. odda e-vlogo preko portala eUprava (potrebno digitalno potrdilo).

Avgusta oziroma septembra lahko dijaki in študenti na krajevno pristojni CSD oddajo tudi nepopolne vloge, če se zaradi vpisnih rokov posameznih izobraževalnih ustanov do takrat še ne bodo mogli vpisati.

ZŠ: Javni sklad vsako leto najpozneje do konca junija objavi javni razpis za dodelitev ZŠ. Javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za posamezno raven izobraževanja je namenjen novim vlagateljem, ki ne prejemajo ZŠ oz. se prvič prijavljajo za dodelitev, in tistim, ki prehajajo na višjo raven oz. stopnjo izobraževanja.

Vloga je na voljo na spletni strani Javnega sklada. Mogoče jo je prevzeti tudi osebno na Javnem skladu, Dunajska 20, 1000 Ljubljana, vsak dan v poslovnem času (https://www.srips-rs.si/stipendije).

9.     Kakšni so letos roki za oddajo vlog?

DŠ: pri DŠ rokov za oddajo vlog ni. Dijaki in študentje lahko vlogo za uveljavljanje DŠ oddajo kadarkoli v koledarskem letu, pravico pa pridobijo z naslednjim mesecem po oddaji vloge. Če želijo štipendijo prejemati celotno šolsko oz. študijsko leto, potem naj vlogo vložijo v mesecu avgustu (dijaki) oz. v mesecu septembru (študenti).

ZŠ: rok za oddajo vlog prične teči z dnem objave razpisa, v katerem je določen tudi zadnji rok za oddajo vloge.

10.  Kdo odda vlogo za mladoletnega dijaka?

Za mladoletne dijake vlogo oddajo njihovi zakoniti zastopniki. Polnoletni dijaki vlogo oddajo sami.

11.  So različne štipendije združljive?

Od šolskega leta 2024/2025 dalje lahko štipendisti sočasno pridobijo tako DŠ kot ZŠ. Ostale izjeme pa veljajo v naslednjih primerih:

-     kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli sočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice,

-     štipendije za deficitarne poklice, ki se lahko dodeli sočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo,

-     štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami.

DŠ lahko kombinirate z Zoisovo štipendijo, štipendijo za deficitarne poklice in štipendijo Ad futura za študijske obiske in sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.

12.  Ali lahko poleg DŠ/ZŠ prejemam tudi štipendijo, ki jo podeljuje drug štipenditor (občinska štipendija, športna štipendija itd.)?

V ZŠtip-1 so določene nekatere omejitve pri sočasnem prejemanju štipendij, vendar le za tiste, ki se podeljujejo na podlagi tega zakona. Tako štipendist, ki prejema DŠ/ZŠ lahko sočasno prejema tudi katero drugo štipendijo, ki jo podeljuje drug štipenditor in ni urejena v ZŠtip-1.

13.  Ali lahko sočasno zaprosim za DŠ in ZŠ? Kako je z dodatki za uspeh, bivanje izven kraja stalnega bivališča in za posebne potrebe pri sočasnem prejemanju DŠ in ZŠ?

Da, od šolskega leta 2024/2025 dalje je možno sočasno prejemati DŠ in ZŠ.

Štipendist, ki sočasno prejema državno in Zoisovo štipendijo, ni upravičen do dodatka za uspeh.

Štipendist, ki sočasno prejema državno in Zoisovo štipendijo, je do dodatka za bivanje upravičen samo pri eni štipendiji.

Štipendist, ki sočasno prejema državno in Zoisovo štipendijo, je do dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami upravičen samo pri eni štipendiji.

14.  Ko dijak ali študent enkrat pridobi štipendijo, ali to pomeni, da bo štipendijo prejemal celoten čas izobraževalnega programa na posamezni ravni izobraževanja?

DŠ: štipendistu, ki je že upravičen do DŠ, CSD po uradni dolžnosti preveri ali štipendist izpolnjuje pogoje za nadaljnje prejemanje DŠ. Štipendist mora za nadaljnje prejemanje izpolnjevati splošne pogoje, ki jih za pridobitev štipendije določa ZŠtip-1 (splošne pogoje mora štipendist izpolnjevati celoten čas upravičenosti do štipendije), mora napredovati v višji letnik ter ne sme presegati cenzusa, ki ga določa ZUPJS.

ZŠ: štipendisti morajo vlogo za nadaljnje prejemanje ZŠ predložiti najkasneje do konca šolskega oz. študijskega leta. Vloga za nadaljnje prejemanje ZŠ je dostopna na spletni strani Javnega sklada.

15.  Kako je določena višina štipendije?

DŠ brez dodatkov glede na uvrstitev v dohodkovni razred od 1. marca 2024 znaša:

Dohodkovni razred	Povprečni mesečni dohodek na osebo (€)	Osnovna višina za upravičenca do 18 let (€)	Osnovna višina za upravičenca nad 18 let (€)
1	do 384,61	134,88	269,74
2	od 384,62 do 461,54	113,59	227,17
3	od 461,55 do 538,46	92,28	184,57
4	od 538,47 do 679,51	70,99	141,97
5	od 679,52 do 820,51	49,76	99,39
6	od 820,52 do 1.051,31	37,43	74,87
7	od 1.051,32 do 1.269,24	32,58	65,17

Poleg se lahko dodeli tudi:

- Dodatek za bivanje znaša 98,76 evra mesečno za dijaka in študenta,

- Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami znaša 61,73 evra mesečno

- Dodatek za uspeh:

Dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno:

Razred	Povprečna ocena dijaka	Višina dodatka za uspeh (v evrih)
1	od vključno 4,00 do vključno 4,25	20,99
2	nad 4,25 do vključno 4,50	27,15
3	nad 4,50 do vključno 4,75	37,04
4	nad 4,75	49,39

Študent, ki je v preteklem študijskem letu dosegel povprečno oceno:

Razred	Povprečna ocena študenta	Višina dodatka za uspeh (v evrih)
1	od vključno 8,00 do vključno 8,25	20,99
2	nad 8,25 do vključno 8,50	27,15
3	nad 8,50 do vključno 9,00	37,04
4	nad 9,00	49,39

 

ZŠ: Zoisova štipendija mesečno znaša 148,15 evra za dijaka in 172,84 evra za študenta.

Če se štipendist izobražuje v tujini, Zoisova štipendija mesečno znaša 296,29 evra za dijaka in 345,68 evra za študenta.

Možna dodatka k Zoisovi štipendiji:

–    dodatek za bivanje: 98,76 evra;

–    dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: 61,73 evra.

16.  Letošnje leto sem vpisan v 1. letnik. Pri oddaji vloge sem uveljavljal tudi dodatek za uspeh (saj je bila moja povprečna ocena v lanskem šolskem letu 4,95), ki pa mi ni bil dodeljen. Zanima me, ali lahko napako CSD-ja popravite in mi dodelite dodatek za uspeh?

Do dodatka za uspeh ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa, razen na prehodu iz srednje poklicne na poklicno-tehniško izobraževanje in na prehodu iz I. na II. stopnjo visokošolskega izobraževanja.

17.  Ali sem upravičen do dodatka za bivanje, če bivam v študentskem domu?

Štipendist je lahko upravičen do dodatka za bivanje, če izkaže, da ne prejema subvencije za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali da nima sklenjene pogodbe o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencionirano bivanje študentov in dijakov.

Namen takšne določbe je preprečiti dvojno financiranje iz proračunskih sredstev za isti namen. Študenti, ki bivajo v študentskem domu, imajo zaradi zagotovljene subvencije s strani države (subvencija je dana neposredno študentskim domovom) nižje stroške bivanja v primerjavi s tistimi študenti, ki bivajo v zasebnih nesubvencioniranih nastanitvah, zaradi česar se z dodatkom za bivanje pomaga slednjim, da pridobijo za ta namen dodatna sredstva.

18.  V II. semestru se bom udeležil Erasmus+ izmenjave na Portugalskem. Prejemam DŠ in me zanima, ali lahko pridobim dodatek za bivanje, saj bom tam bival v študentskem domu?

Dodatek za bivanje se, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, dodeli štipendistu, ki se izobražuje v Sloveniji ali v tujini, ni pa mogoče dodatka za bivanje dodeliti študentu, ki se v tujino odpravi na izmenjavo in ne gre za opravljanje celotnega študija v tujini. Za udeležbo na Erasmus+ izmenjavi ste upravičeni do Erasmus+ štipendije, ki je namenjena kritju stroškov, povezanih z opravljanjem študija v tujini. Glede na navedeno do dodatka za bivanje v drugem semestru ne boste upravičeni.

19.  Je izračun dohodkov in premoženja narejen vsako leto znova?

Tako je, cenzus pri DŠ se izračuna vsako leto znova.

20.  Koliko denarja je na voljo za nove štipendiste in kakšni bodo kriteriji, če bo vlog več, kot je razpoložljivih sredstev?

DŠ: sredstva za dodelitev niso omejena. Vsi dijaki in študenti, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev štipendije na podlagi ZŠtip-1 in ki ne presegajo cenzusa, ki ga določa ZUPJS, so upravičeni do DŠ in jim je le-ta dodeljena.

ZŠ: Javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za posamezno raven izobraževanja za šolsko oz. študijsko leto 2023/2024 je bil vreden 3.500.000,00 EUR.

V postopek rangiranja se uvrstijo vsi vlagatelji, ki izpolnjujejo vse v prvem odstavku 22. člena ZŠtip-1 predpisane pogoje. Če je vlagateljev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje (povprečna ocena najmanj 4,70 ter dosežen izjemni dosežek) več kot je razpisanih sredstev, so do ZŠ upravičeni vlagatelji, ki so dosegli več točk za izjemne dosežke, nato višjo povprečno oceno, ali več točk pri zlati maturi, ali višje razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije.

21.  Koliko časa po oddaji vloge lahko dijaki in študenti pričakujejo odgovor, ali so upravičeni do štipendije?

DŠ: odvisno od posameznega CSD-ja, vendar lahko vlagatelj pričakuje odločbo o dodelitvi oz. nadaljnjem prejemanju DŠ v mesecu septembru in oktobru (za dijake) oz. v mesecu oktobru in novembru (za študente).

ZŠ: o pravici do ZŠ odloči Javni sklad z odločbo ali sklepom. Šestdesetdnevni rok za odločanje začne teči z dnem, ko je popolna zadnja vloga med vsemi na javni razpis prispelimi pravočasnimi vlogami. Praksa preteklih let kaže, da se odločbe o dodelitvi ZŠ izdajajo v mesecu novembru (za vlagatelje ob prehodu na srednješolsko izobraževanje), v mesecu decembru (za vlagatelje ob prehodu na višješolsko izobraževanje) in v mesecu januarju (za vlagatelje ob prehodu iz I. na II. bolonjsko stopnjo).

V zadnjih letih se število vlog za DŠ in ZŠ povečuje, zato je mogoče, da bo o vaši vlogi odločeno šele decembra ali januarja, vendar pa bo pravica veljala od naslednjega meseca po vložitvi vloge (štipendija pa se izplača za vse priznane mesece).

22.  Kdaj lahko štipendisti pričakujemo prvo nakazilo in kdaj v mesecu je nakazilo sicer?

Prvo nakazilo lahko dijaki pričakujejo v mesecu oktobru, študenti pa v mesecu novembru. Nakazilo je vsakega 10. v mesecu, in sicer za pretekli mesec (štipendija za mesec september bo izplačana 10. oktobra).

23.  V letošnjem študijskem letu sem pridobil pravico do DŠ, vendar se mi ta ne izplačuje, zakaj?

ZUPJS določa, da če je oseba kljub razveljavitvi odločbe upravičena do posamezne pravice iz javnih sredstev, CSD po preteku roka za vračilo to pravico iz javnih sredstev mesečno zmanjša glede na višino neupravičeno prejetih javnih sredstev in število mesecev do izteka pravice. Ker ste v preteklosti že bili prejemnik DŠ in vam je bila izdana odločba o prenehanju štipendijskega razmerja z dolgom ter tega še niste vrnili, se na podlagi samega zakona dolg zaradi neupravičeno prejete DŠ in pravica do DŠ v letošnjem šolskem letu poračunavata. Ko bo vaš predhodni dolg v celoti povrnjen, se vam bo trenutna pravica do DŠ začela izplačevati.

24.  Je mogoče izplačilo v enkratnem znesku?

Če se štipendist izobražuje v tujini, se štipendija lahko izplača v enkratnem znesku za posamezno šolsko oz. študijsko leto.

25.  Kaj, če kot štipendist po uspešno končanem letniku v naslednjem letu ne bi želel več prejemati štipendije – je to sploh mogoče, ali je potrebno vračilo?

Štipendist se lahko kadarkoli odloči, da ne želi več prejemati DŠ ali ZŠ. Če opravi vse obveznosti letnika, za katerega je v predhodnem letu prejemal štipendijo, potem ni nobenega vračila. Do vračila pride le v primeru, če dijak oz. študent ne opravi vseh obveznosti letnika, za katerega je prejemal štipendijo.

26.  Kako je z nadaljnjim prejemanjem štipendije?

DŠ: vlagatelji oddajo vlogo samo za prvo prejemanje DŠ na posamezni ravni izobraževanja, medtem ko o nadaljnjem prejemanju DŠ v višjih letnikih odloča CSD po uradni dolžnosti.

ZŠ: štipendisti morajo vlogo za nadaljnje prejemanje ZŠ predložiti najkasneje do konca šolskega oz. študijskega leta, v katerem prejemajo ZŠ. Vloga za nadaljnje prejemanje ZŠ je dostopna na spletni strani Javnega sklada.

27.  Je podaljšanje štipendijskega razmerja v primeru DŠ avtomatsko tudi, ko recimo končam srednjo šolo in se vpišem na fakulteto?

V tem primeru NI avtomatskega podaljšanja. Zelo je pomembno, da se dijaki in študenti zavedajo, da morajo vedno oddati vlogo za dodelitev DŠ ob prvem vpisu na izobraževalni program ter da morajo vedno oddati novo vlogo za dodelitev DŠ, ko napredujejo na višjo izobraževalno raven, saj v tem primeru, CSD ne bo po uradni dolžnosti podaljšal pravice, ker ne gre za nadaljnje prejemanje, temveč za ponovno dodelitev DŠ za nov izobraževalni program.

Primer: če je dijak v šolskem letu 2023/2024 prejemal DŠ in je obiskoval 3. letnik srednje šole, potem mu v šolskem letu 2024/2025 ni potrebno oddati vloge za nadaljnje prejemanje DŠ, ker bo o pravici za 4. letnik odločil CSD po uradni dolžnosti. Če pa je dijak v šolskem letu 2023/2024 prejemal DŠ za 4. letnik srednje šole ter se v študijskem letu 2024/2025 vpiše v 1. letnik I. bolonjske stopnje, pa mora oddati novo vlogo za dodelitev DŠ. Enako velja pri prehodu dijakov iz poklicnega na poklicno-tehniško izobraževanje (t. i. 3+2) in prehodu študentov iz I. v II. bolonjsko stopnjo – dijaki/študenti morajo oddati novo vlogo za dodelitev DŠ.

28.  Če kot štipendist ponavljam letnik – kako to vpliva na prejemanje štipendije?

Če dijak ali študent ponavlja letnik, za katerega je prejemal štipendijo oz. ne napreduje v višji letnik, potem njegovo štipendijsko razmerje v novem šolskem oz. študijskem letu miruje, štipendija pa se mu v letu mirovanja, ne izplačuje. Mirovanje je možno enkrat na posamezni ravni izobraževanja.

29.  Kaj se zgodi, če tudi ponavljanje letnika ni uspešno? Ali moram vrniti celotno štipendijo – samo za nedokončan letnik ali celoten čas prejemanja na posamezni ravni?

V primeru, da štipendist tudi po letu mirovanja ne napreduje v višji letnik, potem njegovo štipendijsko razmerje preneha. V primeru prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist dolžan vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil.

30.  Kaj se zgodi, če se kot štipendist prepišem na drug izobraževalni program?

Ob spremembi izobraževalnega programa je štipendist upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če je novi izobraževalni program ustrezen z vidika določb tega zakona glede javne veljavnosti, ravni izobraževanja, področja ali smeri izobraževalnega programa oz. drugih okoliščin, določenih z zakonom ali javnim razpisom. Štipendija je dodeljena le enkrat za posamezno raven izobraževanja.

31.  Ali štipendijo prejemam tudi v času absolventskega staža?

DŠ in ZŠ je mogoče prejemati tudi v času dodatnega leta – absolventskega staža, vendar skupno največ 12 mesecev po izteku študijskega programa prve oz. druge stopnje.

32.  Kdaj izgubim pravico do štipendije?

Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist:

-     ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu,

-     pridobi drugo štipendijo v nasprotju s tretjim odstavkom 8. člena ZŠtip-1,

-     prekine izobraževanje, se izpiše ali ne zaključi izobraževanja, za katerega je prejemal štipendijo,

-     spremeni izobraževalni program in na novem izobraževalnem programu ni upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije,

-     po mirovanju štipendijskega razmerja ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije,

-     ne dokonča izobraževalnega programa v rokih, ki jih določa zakon,

-     odpove štipendijsko razmerje.

33.  Če diplomiram/magistriram prej, kot se izteče študijsko leto, ali dobim štipendijo tudi za preostale mesece?

Da, štipendija se izplača v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za preostale mesece trajanja izobraževalnega programa, če štipendist zaključi izobraževanje pred iztekom izobraževalnega programa, ne glede na to, ali je bil vpisan v vse letnike. Pri tem je potrebno poudariti, da zaključek izobraževalnega programa v dodatnem letu – absolventskem stažu ne pomeni zaključek pred iztekom izobraževalnega programa. Izobraževalni progam se izteče z iztekom zaključnega letnika izobraževalnega programa in ne s podaljšanjem izobraževalnega programa za dodatno eno študijsko leto po izteku študijskega programa prve oz. druge stopnje.

34.  V tem letu sem vpisan v absolventa in sem prejemnik štipendije. Do dne 30. 9. ne bom uspel diplomirati, saj je mentor šele danes popravil mojo diplomsko nalogo ter razpisal datum zagovora dne 25. 10. Ali je mogoče, da ne bi prišlo do vračila prejete štipendije, saj sem pred    30. 9. oddal nalogo, žal pa zagovor do 30. 9. ni mogoč?

Štipendist mora uspešno zaključiti izobraževalni program oziroma pridobiti višjo raven izobrazbe do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku.

Če štipendist ne zaključi izobraževanja do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku zaradi višje sile, štipendijsko razmerje lahko miruje.

Višja sila je vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščino zunaj nadzora dodeljevalca štipendij, štipendista ali prejemnika sredstev, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev ali izpolnjevanje katere od obveznosti, pri čemer dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvidevati ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti.

Če štipendist navaja dejstva, ki predstavljajo izjemen dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu izogniti ter za ta dejstva predloži dokaze, ki navedena dejstva potrjujejo, potem je mogoče uporabiti institut višje sile. Štipendist mora izkazati, da je zaključno nalogo oddal v rokih, ki jih za oddajo določa Pravilnik fakultete.

Primer 1: če štipendist nalogo odda npr. dne 10. 9. in je v Pravilniku določeno, da mora komisija v roku 30 dni pregledati nalogo, nato gre naloga skozi postopek plagiatorstva, nato ima rok še referat, da 15 dni po potrditvi naloge razpiše datum za zagovor naloge, potem ni izkazan obstoj višje sile.

Primer 2: če je štipendist zaključno nalogo oddal v rokih, ki jih določa Pravilnik fakultete in se sklicuje na neodzivnost/zamudo mentorja, potem mora za to predložiti dokazila (korespondenca z mentorjem, ki kaže na pravočasno oddajo in zamudo mentorja).

35.  Je mogoče vračanje v obrokih, odlog ali celo odpis dolga?

Štipendist lahko pred iztekom roka za plačilo poda prošnjo na CSD, v kateri navede, ali uveljavlja odlog vračila ali obročno vračanje štipendije in za kakšno obdobje, ali da uveljavlja odpis vračila štipendije.

Štipendist lahko s CSD sklene dogovor o odlogu ali obročnem plačilu dolga iz naslova neupravičeno prejete DŠ za skupno dobo največ treh let. Če je dolg mogoče poračunati s štipendijo, do katere je štipendist ponovno upravičen, odlog plačila dolga ni mogoč.

Štipendist lahko poda vlogo za odpis dolga. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis dolga do države v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, ob upoštevanju letne kvote (če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja štipendista ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati).

36.  Zakaj kot dijak zaključnega letnika v mesecu juliju in avgustu nisem prejel štipendije?

Štipendija se izplačuje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec na osebni račun štipendista, odprt v Republiki Sloveniji, razen v zaključnem letniku srednješolskega izobraževanja, ko se za meseca julij in avgust štipendija ne izplačuje.

37.  Ali lahko prejmem štipendijo za deficitarne poklice na vseh poklicnih programih?

Štipendija za deficitarne poklice je namenjena spodbujanju mladih za vpis v izobraževalne programe za poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Deficitarna področja in izobraževalne programe določa Politika štipendiranja (2020–2024), ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije.

Štipendija za deficitarne poklice znaša mesečno 123,46 evra. Vsako leto je podeljenih do 1000 štipendij. Štipendija za deficitarne poklice se lahko dodeli hkrati z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko.

Na osnovi Javnega razpisa za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2024/2025 je vlogo možno oddati od 1. 8. 2024 do 30. 9. 2024 na Javni sklad.

Štipendijo za deficitarne poklice bodo v šolskem letu 2024/2025 lahko pridobili dijaki, ki bodo prvič obiskovali 1. letnik in se bodo izobraževali na naslednjih programih:

•     kamnosek, kamnosekinja,

•     izdelovalec/izdelovalka kovinskih konstrukcij,

•      inštalater/inštalaterka strojnih inštalacij,

•      oblikovalec kovin orodjar/orodjarka,

•      avtokaroserist/avtokaroseristka,

•      pek/pekarka,

•      slaščičar/slaščičarka,

•      mesar/mesarka,

•      tapetnik/tapetničarka,

•      mizar/mizarka,

•      zidar/zidarka,

•      tesar/tesarka,

•      klepar-krovec/kleparka-krovka,

•      izvajalec/izvajalka suhomontažne gradnje,

•      slikopleskar-črkoslikar/slikopleskarka-črkoslikarka,

•      pečar– polagalec keramičnih oblog/pečarka-polagalka keramičnih oblog,

•      gozdar/gozdarka,

•      gastronomske in hotelske storitve

•      dimnikar/dimnikarka,

•      steklar/steklarka,

•      tehnik/tehnica steklarstva.

Dvojezični izobraževalni programi:

•      ekonomski tehnik/ekonomska tehnica (IS), ki se izvaja v italijanskem jeziku,

•      avtoserviser/avtoserviserka (IS), ki se izvaja v italijanskem jeziku,

•      predšolska vzgoja (IS), ki se izvaja v italijanskem jeziku,

•      mehatronik operater/operaterka (DV), ki se izvaja v madžarskem jeziku,

•      strojni tehnik/strojna tehnica (DV), ki se izvaja v madžarskem jeziku,

•      kemijski tehnik/kemijska tehnica (DV), ki se izvaja v madžarskem jeziku,

•      ekonomski tehnik/ekonomska tehnica (DV), ki se izvaja v madžarskem jeziku.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 5. 7. 2024
_________

Obrazložitev kratic:

Kratice
MDDSZ	Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
ZŠtip-1	Zakon o štipendiranju
ZUPJS	Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
ZUPŠ-1	Zakon za urejanje položaja študentov
Pravilnik o DŠ	Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij
Pravilnik o ZŠ	Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij
DŠ	Državna štipendija
ZŠ	Zoisova štipendija
CSD	Center za socialno delo
Javni sklad	Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.