Digitalizacija izobraževanja: napredek in priložnosti v sodobnem učnem procesu

Ne le življenje v digitalni družbi, na pomen digitalizacije izobraževanja kažejo tudi drugi vidiki. Nacionalne strategije številnih držav skladno z izzivi digitalne dobe in potrebami trga dela jo na primer prepoznavajo kot način za krepitev tako imenovanih kompetenc 21. stoletja: sodelovanja, razvoja kritičnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov, medijske in informacijske pismenosti ter digitalnih kompetenc. Z vidika kakovosti in učinkovitosti izobraževanja lahko digitalne aplikacije, storitve in vsebine omogočajo še večjo nazornost snovi ter dodatno podprejo sodelovalno učenje, spremljanje napredka ter večjo diferenciacijo in individualizacijo pouka, hkrati pa pripomorejo k zmanjšanju neenakosti v izobraževanju. Pandemija COVID-19 je pokazala, kako pomembna je tovrstna infrastruktura za nemoteno nadaljevanje izobraževanja tudi v izrednih razmerah. Digitalizacija prispeva k bolj trajnostnemu in učinkovitemu izobraževalnemu sistemu. Zmanjšuje potrebo po fizičnih virih, kot sta papir in tiskanje, ter omogoča lažje spremljanje in analiziranje napredka učencev. Prav tako nudi podporo učiteljem pri njihovem delu, omogoča lažji dostop do učnih virov, orodij za načrtovanje in izvajanje pouka ter možnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje.

Dejstvo je, da so mladi danes drugačni. Ne boljši, ne slabši. Drugačni. Drugačni, ker živijo v drugačnem svetu, ker s seboj v šolo prinašajo druga znanja in drugačne izkušnje; ker se razvijajo in odraščajo v mnogo bolj raznolikem in širšem okolju, kot so se razvijali in odraščali otroci ne pred petdesetimi, ampak pred petimi leti. To pomeni, da moramo z njimi drugače ravnati ter da moramo uporabljati sodobne didaktične pristope in jim dajati tudi drugačne naloge in izzive.

Jaz sama pri sebi vidim, preden sem imela TikTok, še vedno malo koncentracije, ampak še vedno več kakor danes, kakor med poukom, kakor s prijatelji. In v bistvu, kar ne znam razložiti sama pri sebi, je, kako lahko poslušam podcast na YouTubu eno uro 20, uro pa pol, in imam fokus, da poslušam dve osebi, ki se pogovarjata. Ko sem pa jaz sama s prijateljico ali s sošolko na kavi, pa nimam fokusa jo poslušati pol ure. Ne vem, zakaj je temu tako.

Izjava dijakinje v pogovorni oddaji Digitalno varni (RTV Slovenija, 6. 2. 2024

Čeprav se s tehnologijo otroci srečajo že pred vstopom v šolo, je ne razumejo povsem in je ne znajo sami od sebe učinkovito uporabljati. Zato tako v Sloveniji kot v drugih državah poudarjamo, da mora imeti vsakdo možnost razvijanja digitalnih kompetenc, torej “samozavestne, kritične in odgovorne uporabe digitalnih tehnologij in interakcije z njimi pri učenju, delu in družbenem udejstvovanju”.

To mladim omogoča, da tehnologijo uporabljajo varno in učinkovito, kar lahko pozitivno vpliva na kakovost vsakdana, na kakovost učenja, zmanjšuje možnost zasvojenosti, spletnega nasilja ter drugih negativnih učinkov uporabe tehnologije. Podatki o računalniški in informacijski pismenosti slovenskih učencev v primerjavi z vrstniki v tujini bodo znani konec leta, podatki za odrasle pa so zaskrbljujoči: v Sloveniji jih je namreč 18,4 % izjavilo, da nima osnovnega računalniškega znanja, 49,2 % pa je zmožnih uporabljati le splošno razširjene in znane programe ter reševati enostavne probleme. Le 20 % prebivalstva je imelo leta 2021 razvite napredne digitalne veščine, kar je pod povprečjem Evropske unije..

Digitalno izobraževanje je prioriteta evropskih držav in tudi Vlada Republike Slovenije v strategiji Digitalna Slovenija 2030 poudarja, da bi lahko bili v Sloveniji brez ustreznih sistemskih rešitev na področju digitalnega izobraževanja mladi “prikrajšani za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, še posebej v primerjavi z vrstniki iz drugih članic Evropske unije. Če mladi v Sloveniji ne bodo imeli možnosti pridobivanja digitalnih kompetenc v javnem šolstvu, bo to vodilo do dodatnega razslojevanja in neenakosti.”

Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje se, skladno z nacionalnim Akcijskim načrtom digitalnega izobraževanja 2021–2027 (ANDI), zavzemamo za vzpostavitev izobraževanja in usposabljanja, ki posameznike pripravlja na kakovostno življenje in delovanje v digitalni in zeleni družbi. S tem namenom v Službi za digitalizacijo izobraževanja k digitalizaciji pristopamo premišljeno in celovito, s ciljem zagotoviti vsem vključenim dostop do digitalnih orodij, ki podpirajo kakovostno učenje in poučevanje ter prispevajo k razvijanju digitalnih kompetenc.

V obdobju od 2023 do 2026 s sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost spodbujamo in omogočamo razvoj digitalnega izobraževanja z različnimi ukrepi, ki vključujejo razvoj digitalnih kompetenc, financiranje opreme, razvoj aplikacij in storitev ter preizkušanje različnih tehnologij za podporo posodabljanju in razvoju pedagoških pristopov v vrtcih in šolah.

Projekti zagotavljajo, da učeči se v vrtcih in šolah digitalne kompetence, temeljna znanja računalništva in informatike in druge kompetence že razvijajo in krepijo. Na podlagi primerov dobrih praks strokovnjaki v sodelovanju z učitelji in vzgojitelji pripravljajo smernice za doseganje učnih ciljev z razvijanjem računalniškega mišljenja, premišljeno in učinkovito uporabo novih tehnologij, kot so generativna umetna inteligenca ter navidezna, obogatena in razširjena resničnost, ter za razvijanje digitalnega državljanstva v kontekstu vzgoje in izobraževanja. Za širši pogled na izzive in priložnosti digitalnega izobraževanja je ključno sodelovanje različnih deležnikov, tudi staršev, lokalne skupnosti, podjetij, fakultet in drugih, ki v projektih prav tako sodelujejo oziroma so vključeni.

Razvijanja digitalnih kompetenc ne velja zamenjevati z poukom, ki je podprt z digitalno tehnologijo (npr. uporabo spletnih kvizov, digitalnih predstavitev in podobno), v katerega smo bili prisiljeni v času izvajanja pouka na daljavo. Zato učitelji potrebujemo dobro razvite digitalne kompetence in veliko znanja, predvsem didaktičnega. Ker ga večinoma nismo pridobili v času svojega izobraževanja in usposabljanja, se učimo iz izkušenj in drug od drugega. Tukaj je najpomembnejša strokovna učeča se skupnost: skupnost učiteljev, ki se oblikuje na posameznih šolah. Skupnost strokovnjakov, ki delijo svoje znanje in izkušnje, si pomagajo, povabijo kolege v svoj razred.

Maja Vičič Krabonja, profesorica na srednji šoli

Pri razvoju digitalnega izobraževanja imajo najpomembnejšo vlogo učitelji in ravnatelji. Vzgoja in poučevanje otrok in mladih za digitalni svet namreč zahteva nova znanja in pristope. Potrebni so stalno usposabljanje vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev, preizkušanje in razvoj digitalne didaktike, raziskovanje in spreminjanje pedagoških pristopov ter razumevanje novih potreb otrok, za katere tehnologija že predstavlja ključen del vsakdana. Posledično vsi projekti dajejo velik poudarek  usposabljanju, mreženju za medsebojno podporo ter izmenjavi izkušenj in dobrih praks. V usposabljanja za krepitev digitalnih kompetenc in temeljnih vsebin računalništva in informatike, kompetenc za trajnostni razvoj ter finančne pismenosti  bo do leta 2026 vključenih 20.000 učiteljev in ravnateljev.

Za razvoj digitalnega izobraževanja sta potrebna sodobna oprema ter dostop do aplikacij in e-storitev. V srednje šole smo že razdelili 36 robotskih rok, ki dijakom omogočajo praktično učenje programiranja, avtomatizacije in mehatronike. Pripravljamo aplikacije in e-storitve, ki bodo podprle učenje in poučevanje, olajšale pa bodo tudi učenje učencem z različnimi primanjkljaji. Tistim, ki potrebujejo dodatno podporo pri učenju in utrjevanju branja, je na voljo digitalni pripomoček KOBI v šoli. Pomembno vlogo pri pouku imajo učna gradiva, med katerimi digitalna lahko pouk še dodatno obogatijo s svojo nazornostjo, interaktivnostjo, takojšnjimi povratnimi informacijami in prilagodljivostjo prikaza vsebine. eTorba, enotna nacionalna platforma za dostop do e-učbenikov in drugih e-gradiv, bo v prihodnje še bogatejša tako z gradivi kot storitvami, ki podpirajo učinkovito učenje v digitalnem okolju.

Za razvoj digitalnega izobraževanja je potrebno slediti trendom in sooblikovati strokovne rešitve v mednarodnem prostoru. Z aktivnim sodelovanjem v projektih Erasmus+ ter v različnih evropskih in mednarodnih mrežah, delovnih telesih in združenjih ter drugih mednarodno priznanih organizacijah na področju izobraževanja, ostajamo v koraku z aktualnimi trendi, izmenjujemo svoje znanje in izkušnje z ministrstvi in strokovnjaki drugih držav, razvijamo inovativne pristope in skrbimo za izmenjavo primerov dobrih praks. Tako se je denimo v projektu programa Erasmus+ več kot 270 učiteljev iz 76 srednjih šol usposabljalo v spletnem okolju in spoznavalo delovanje ter uporabo orodij umetne inteligence v izobraževanju. Projekt nas je postavil ob bok drugim evropskim državam, kot so Francija, Italija, Irska, Luksemburg, ki so se (in se še vedno) s previdnostjo lotevale tega področja.

V šolskem prostoru smo dolžni vsakemu zagotoviti, da lahko polno izkoristi svoj potencial. Mladi znajo razmišljati, so kritični in se zavedajo nevarnosti digitalnih vsebin ter tega, kako vplivajo na njihovo samopodobo, odnose, fizično počutje, kakovost spanca in tako dalje. Kljub temu so pogostokrat nemočni in ujeti v odvisnost oziroma nezdrav odnos do naprav ali aplikacij. Zato naj izobraževanje deluje preventivno.

Če mi dijake opremimo z digitalnimi kompetencami, potem jih res lahko naredimo za kreativce, ustvarjalce prihodnosti, problem pa seveda nastane, če mi teh veščin ne damo otroku in potem uporabljajo tehnologijo za zabavo. 

Uroš Ocepek, profesor na srednji šoli in finalist izbora Global Teacher Prize 2023 (Podkast Digitrajno izobraževanje, 19. 3. 2024)

Zavedamo se pomena zagotavljanja varnega, spodbudnega fizičnega in virtualnega učnega okolja za vsakogar v šolskem prostoru. Zato se v sklopu priprave podpornih gradiv, smernic ter vzpostavitve širšega podpornega okolja povezujemo in sodelujemo tako z drugimi javnimi zavodi kot z nevladnimi organizacijami z namenom. Nastale vsebine delimo na spletišču SIO.si (Slovensko izobraževalno omrežje), z namenom sodelovanja in informiranja organiziramo redna srečanja z ravnatelji, za starše in skrbnike pa pripravljamo podkaste, saj vemo, da sta komunikacija in izmenjava informacij ključnega pomena za učinkovito preventivo.

Digitalizacija izobraževanja je priložnost, da mladim omogočimo, postati ozaveščeni, ustvarjalni in samozavestni uporabniki tehnologije, ki predstavlja pomemben del njihovega življenja. Kot starši, učitelji in skupnost moramo skupaj poskrbeti, da bodo obvladali digitalna orodja na način, ki bo podpiral njihovo rast, razvijal njihove talente in jih pripravil na prihodnost. Skupaj moramo ustvariti okolje, kjer bo tehnologija služila kot orodje za izboljšanje življenja, ne pa kot ovira na poti do uresničitve njihovega polnega potenciala.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, 11. 9. 2024