Delavec je med letnim dopustom odšel v državo, ki je bila v trenutku njegovega odhoda na rdečem seznamu. Ob vrnitvi v Slovenijo mu je bila odrejena karantena. Nadomestilo plače mu ne pripada. Kako delodajalec to obračuna?
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v rdečo državo, po petem odstavku 15. člena Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-191 (ZIUPDV) v času odrejene karantene ni upravičen do nadomestila plače. V tem primeru namreč ne gre za višjo silo, zaradi katere bi delavcu pripadalo nadomestilo plače po šestem odstavku 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).2 Četudi bi delodajalec delavcu izplačal nadomestilo plače, pa zanj ne bi bil upravičen do povračila s strani države.
Delodajalec bo tako odsotnost delavca, za katero mu ne pripada nadomestilo plače, obračunal kot neplačano odsotnost. Lahko pa se z delavcem dogovori za drugo obliko odsotnosti (na primer za neplačan dopust, dopust ali koriščenje ur).
Po 132. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)3 se čas, ko delavec med trajanjem delovnega razmerja nima pravice do nadomestila plače, všteje v zavarovalno dobo le, če je plačan prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Delodajalec obračuna in plača vse prispevke za socialno varnost delojemalca in delodajalca od plače delavca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh primerov, valorizirane glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v RS na raven meseca pred mesecem, za katerega se plača prispevek (150. člena ZPIZ-2).
Delavec je zavezanec za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje (6,36 %), prispevka zavarovanca za zavarovanje za primer brezposelnosti (0,14 %) in prispevka zavarovanca za starševsko varstvo (0,10 %). Zavezanec za plačilo vseh ostalih prispevkov (15,50 % prispevka zavarovanca za PIZ in prispevkov delodajalca v velikosti 16,10 %) je delodajalec (prvi odstavek 152. člena ZPIZ-2). Delodajalec se mora z delavcem dogovoriti, kako mu bo le-ta povrnil tiste prispevke, za katere je sam zavezanec za plačilo (v skupni višini 6,60 %). Lahko se dogovorita, da mu delodajalec te prispevke na podlagi pobotne izjave odtegne pri prvem naslednjem izplačilu plače ali pa da jih delavec nakaže na transakcijski račun podjetja. Če delavec prispevkov ne povrne, se ti štejejo za boniteto delavca.
Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
Scortegagna-Kavčnik Nina, Obračun nadomestila plače pri neplačani odsotnosti, Pravna praksa, št. 33, 2020.
________________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
