Državni zbor se te dni na izredni seji ukvarja s dopolnitvami tujske zakonodaje, ki bi lahko prinesle spremembe tudi na področju sezonskega dela. Ključna novost? Možnost zaposlovanja tujih sezonskih delavcev se širi – poleg kmetijstva in gozdarstva bo zdaj vključevala tudi gostinstvo in turizem, panogi, ki vsako leto v poletni in zimski sezoni bijeta bitko s pomanjkanjem kadra.
Na 95. izredni seji Vlade bodo obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I) ter predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E). Predlog predvideva, da bi tujci iz tretjih držav lahko pridobili sezonsko zaposlitev v Sloveniji na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ključno vprašanje še vedno ostaja, kako do kadrov?
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I)
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I) v slovenski pravni red prenaša prenovitveno direktivo, ki prinaša ugodnejše pogoje za vstop in bivanje državljanov tretjih držav z namenom visokokvalificirane zaposlitve. Hkrati prispeva k povečanju konkurenčnosti RS z uvedbo dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade.
Predlog prinaša tudi številne druge ukrepe. Med pomembnejšimi je določba, ki tujcem, ki so v RS kot prosilci za mednarodno zaščito in zakonito delajo vsaj devet mesecev, omogoča, da obdržijo svojo zaposlitev in ostanejo na trgu delovne sile. Poleg tega se predvideva podaljšanje veljavnosti prvega enotnega dovoljenja ter dovoljenja za raziskovalce, visokošolske delavce in prostovoljce na dve leti.
Predvideva se tudi olajšave pri priseljevanju v primeru sodelovanja v mednarodnih študijskih izmenjavah, vključno s programi Erasmus. Po novem bo v teh primerih mogoče pridobiti vizum D.
V okviru prenovitvene direktive se spreminjajo tudi pogoji za pridobitev modre karte EU, namenjene visokokvalificiranim delavcem iz tretjih držav. Po novem bo moral tujec za pridobitev modre karte EU imeti pogodbo o zaposlitvi za najmanj šest mesecev. Za regulirane poklice bo moral izpolnjevati ustrezne pogoje, pri nereguliranih poklicih pa dokazati visoke poklicne kvalifikacije. V sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij bo modro karto mogoče pridobiti tudi brez formalne izobrazbe.
Plača tujca, ki želi pridobiti modro karto EU, bo morala biti najmanj v višini povprečne mesečne bruto plače (trenutno je določena pri 1,5-kratniku povprečne plače). Dodatno bo uveden pogoj, da delodajalec pred izdajo soglasja za zaposlitev tujca ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov.
Zaradi sezonskih nihanj in pomanjkanja ustreznega kadra, zlasti v poletnih in zimskih mesecih, predlog Zakona uvaja možnost sezonskega dela v turizmu in gostinstvu, ki pa bo možno le na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Uvaja se tudi nova evidenca delodajalcev, ki so bili pravnomočno kaznovani zaradi kršitev delovne zakonodaje. Ta ukrep bo tujim in domačim delavcem omogočil vpogled v seznam delodajalcev, ki ne spoštujejo delovnih pravic.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E)
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E) vključuje prenos evropske direktive, katere namen je okrepitev in spodbuditev sistema modre karte EU. To bo omogočilo privabljanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav, olajšano mobilnost med državami članicami ter priznavanje poklicnih izkušenj kot dokazila o visoki poklicni usposobljenosti.
Predlog Zakona prinaša tudi novosti za digitalne nomade. Dovoljenje za začasno prebivanje digitalnega nomada bo izdano za obdobje trajanja pogodbe, vendar največ za eno leto. Dovoljenje ne bo mogoče podaljšati, vendar pa bo tujec lahko ponovno zaprosil za dovoljenje po šestih mesecih od izteka veljavnosti prejšnjega dovoljenja.
Ena izmed pomembnih novosti je uvedba evidence delodajalcev, ki so bili pravnomočno kaznovani za prekrške v okviru delovnopravne zakonodaje. Ta evidenca bo omogočila vpogled tistim, ki se želijo zaposliti v Sloveniji, da preverijo, ali je podjetje, pri katerem se želijo zaposliti, varen in zanesljiv delodajalec.
Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, predvsem v poletnih in zimskih mesecih, se v predlogu Zakona sezonsko delo, poleg kmetijstva in gozdarstva, uvaja tudi v turizmu in gostinstvu. Predlog novele podpira tudi Obrtna zbornica Slovenije.
S tem predlogom Zakona se zasleduje izboljšanje pogojev za zaposlovanje in delovanje v RS, privabiti visokokvalificirane delavce ter zagotoviti boljše delovne pogoje za vse.
>> Več na povezavi: 95. izredna seja DZ RS z dne 13. 2. 2025
Vir: Državni zbor, 13. 2. 2025
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
