Predlog med drugim vključuje odpravo obveznosti evidentiranja odmorov ter možnost drugačne ureditve evidentiranja določenih podatkov preko kolektivnih pogodb. Prav tako naj bi predlog vključeval spremembo definicije delavca oziroma oseb, za katere je potrebno voditi evidenco delovnega časa.
Zadnja sprejeta novela namreč določa, da je potrebno evidence voditi za vse delavce, ki delo opravljajo na kakršnikoli pravni podlagi, če delo opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva delodajalca za opravljanje dela. Predlog tudi predvideva manj stroge zahteve za dnevno vodenje evidenc, med drugim ne bi bilo več potrebno vpisovati časa prihoda in odhoda z dela, izrabe odmorov ter drugih specifičnih podatkov o delovnem času. S tem bi se zmanjšale administrativne obremenitve za delodajalce in delavce, ne da bi to negativno vplivalo na pravice delavcev.
Za podatke, ki so še vedno potrebni za vpis v evidenco, ministrstvo predlaga možnost drugačne ureditve s kolektivnimi pogodbami, razen v primerih, ko bi to pomenilo kršitev zakonodaje. S tem predlogom ministrstvo za delo stremi k zmanjšanju birokratskih bremen in povečanju fleksibilnosti pri vodenju evidenc, ob hkratnem zagotavljanju zaščite pravic delavcev.
Vir: Inštitut za računovodstvo, 20. 2. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
