Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki je v javni obravnavi.
Glavnimi poudarki sprememb v predlogu zakona:
I. Upokojitvena starost: se od leta 2028 postopno (po 3 mesece v koledarskem letu) podaljšuje in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot sedaj:
OSEBAM, ki so začele delati pred 20. letom, se pogoj starosti lahko zniža, in sicer za čas, ki je enak trajanju obveznega zavarovanja do dopolnjenega 20. leta starosti.
STARŠ (najpogosteje mama, razen če je oče dlje koristil starševsko nadomestilo) bo lahko izbiral, ali bo zaradi otrok:
uveljavljal znižanje starostne meje (za 6 mesecev za 1 otroka, 16 mesecev za dva, 26 za tri, 36za SLUŽENJE OBVEZNEGA VOJAŠKEGA ROKA bodo osebe lahko izbirale:
II. Obdobje za izračun pokojninske osnove (t. i. referenčno obdobje): se od leta 2028 postopno (vsako leto za 2 leti) podaljšuje tako, da bo od leta 2035 vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bo mogoče do 5 (pet) najmanj ugodnih let izločiti.
III. Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se s sedanjih 63,5 % od leta 2028 naprej postopno (dodatnih 1,38 % leta 2028, 1,42 % leta 2029, 1,45 % leta 2030 …) zvišuje, in bo od leta 2035 znašal 70 %. Za 15 let dobe bo leta 2028 odmerni odstotek 30 %.
IV. Usklajevanje pokojnin (t. i. indeksacija) - dosedanja formula, v zapisu 60 % - 40 % (upoštevno razmerje: 60 % gibanja rasti plač - 40 % gibanja inflacije), se spreminja v smer večjega upoštevanja gibanja inflacije, s tem da bo prvih pet let (1. 1. 2026 - 31. 12. 2030) formula določena v razmerju 50 % – 50 %, od leta 2031 dalje pa bo bolj upoštevana rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač, s končnim razmerjem v formuli 20 % gibanja rasti plač – 80 % gibanja inflacije, v letu 2040.
V. S 1. 1. 2026 je predviden tudi dvig odmere vdovskih pokojnin (s 70 % na 80 % osnove do leta 2028 (v letu 2026 bo 75 %), družinskih pokojnin (s 70 % na 80 % za enega družinskega člana; z 80 % na 90 % za dva družinska člana; z 90 % na 100 % za 3 ali več družinske člane) in invalidskih pokojnin (najnižji znesek bo v višini 50 % najnižje pokojninske osnove (sedaj v 2025 je 40 %).
VI. Ohranitev višine prispevnih stopenj: nespremenjeni ostajata višini prispevnih stopenj, za delojemalca 15,5 % in delodajalca 8,85 %, skupaj torej 24,35 %. Ta aksiom je bil za delodajalce ključen v smeri zagotavljanja konkurenčne zmožnosti in obvladovanja nadaljnjih obremenitev iz naslova stroškov dela.
VII. Ureditev drugega stebra - tj. prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja - se sicer ne spreminja v smer obvezne avtomatične vključitve vseh zaposlenih v pokojninsko shemo. Dodatna poteza, ki se uvaja pa je, da bi se za delodajalce uvedla obveznost, v roku enega leta od sprejetja zakona, oblikovati pokojninski načrt z upravljavcem pokojninskega sklada IN o tem obvestiti pri sebi zaposlene delavce; delavec in delodajalec se dogovorita še o načinu soprispevanja k vplačilom - lahko, da v celoti to prevzame zaposleni, lahko pa si delita to med seboj. S tem se ne vzpostavlja mehanizma avtomatične vključitve kar vsepovprek, temveč ostaja na koncu voljnost vključitve na ravni samih zaposlenih.
VIII. Položaj S. P.-jev:
Zavarovalne osnove za s. p.-je ostajajo nespremenjene. Še vedno bo spodnji prag v višini 60 % povprečne plače in ne 90 %, kot je bil prvotni predlog vlade.
Za ostale s. p.-je bo še vedno zavarovalno osnovo predstavljal dobiček iz preteklega leta znižan za 25 % in ne dobiček znižan za 14 %, kar je bil predlog vlade.
Še vedno bo pri vplačilih s. p.-jev veljala kapica v višini 3,5-kratnika povprečne plače, prvoten predlog vlade pa je bila odprava kapice.
Ohranja se tudi status popoldanskih s. p.-jev, ki bodo plačevali zgolj pavšalne prispevke in ne celotnih iz naslova dejavnosti, kot je bil prvoten predlog vlade.
IX. Za sedanje upokojence se predvidena tudi t. i. božičnica, in sicer z izplačilom že v novembru 2025 (vsem se bo izplačalo po 150 €, v nadaljnjih letih pa vsako leto po 20 € več do leta 2030, ko bo dodatek znašal 250 €).
Vsem upokojencem se kot stalna pravica, določa letni dodatek z izplačilom v mesecu juniju tekočega leta, pri čemer je njegova višina odvisna od višine same starostne pokojnine.
Pri prejemnikih najnižjih pokojnin, ki so bili upravičeni do t. i. varstvenega dodatka, je v predlogu zakona dodano tudi določilo, po katerem se za dodelitev varstvenega dodatka ne bo več preverjalo možnosti preživljanja odraslih otrok, prejemanje pa se bo podaljševalo po uradni dolžnosti.
Predlog zakona predvideva začetek veljavnosti 15. dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabo pa s 1. 1. 2026.
Postopek sprejemanja predpisa je mogoče spremljati tudi prek enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.
Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog zakona v času javne obravnave poda komentar najkasneje do 21. aprila 2025.
Vir: e–Uprava, 10. 4. 2025
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
