Tina Heferle, državna sekretarka na notranjem ministrstvu je v imenu vlade, kot predlagatelja novele poudarila, da so spremembo uvedli, ker se na eni strani povečuje število zavezancev za preizkus znanja iz slovenskega jezika, na drugi strani pa je premalo izvajalcev izpitov, certificiranih po skupnem evropskem jezikovnem okviru. Očitke Državnega sveta o strokovni nedefiniranosti spremembe je zavrnila kot neutemeljene, saj bo kriterije in merila tečajev določil minister, pristojen za šolstvo, pripravila pa jih bosta Zavod RS za šolstvo in Andragoški center Slovenije.
Dodala je, da sprememba velja le za družinske člane, ki se združujejo s tujci, ki imajo dovoljenje za začasno prebivanje. Kasneje bodo ti družinski člani imeli možnost, da svoje znanje jezika nadgrajujejo, potrdilo o znanju jezika na t. i. preživetveni ravni pa bo veljavno le za postopek pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve z družino. Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ostaja v veljavi pogoj znanje jezika na ravni A2, je ponovila.
Na drugi strani je državni svetnik Andrej Poglajen odločitev za odložilni veto Državnega sveta pojasnil z utemeljitvijo, da novela prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga združitve družin. Preživetvena raven znanja jezika nadalje ni strokovno utemeljena in ne upošteva mednarodnih dogovorov, kot je skupni evropski jezikovni okvir.
Znanje slovenščine je zelo pomembno za uspešno integracijo v družbo, saj je jezik osnovna sestavina slovenske kulture in nacionalne identitete meni Poglajen.
Vir: Državni zbor RS, 7. 11. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
