Umetna inteligenca (UI) tradicionalno sproža tri vrste razprav. Ena je tehnološka. To je tista, ki se ukvarja z izgradnjo strojnih in programskih sistemov, ki poganjajo UI. Druga razprava je uporabniška in se dotika vseh mogočih načinov, kako bi UI lahko olajšala naš vsakdan, še posebej profesionalni, in prispevala k večji storilnosti. Tretja pa se dotika potrebe po regulaciji UI, da bi omejili vse vrste tveganj, ki jih prinaša nova tehnologija. Tokrat pa želim opozoriti še na en, nemara ključen vidik, ki je zaenkrat še v ozadju. Ta obravnava ustavne posledice umetne inteligence.
Prav temu bo posvečen temeljni projekt, ki ga bomo na Novi univerzi izvajali v prihodnjih treh letih. Spraševali se bomo, kako reformirati ustavnost, da bi v dobi umetne inteligence lahko bivali v pravični in trajnostni algoritemski družbi. Projekt sicer financira ARIS, a iz neznanih razlogov zgolj v polovičnem obsegu.
Za razliko od Nizozemcev, ki imajo točno na tem področju večmilijonski vsenacionalni raziskovalni projekt, nam je slovenska agencija za raziskave in razvoj kljub izjemno visoki recenzentski oceni namenila pičlih 0.73 FTE. Torej še enega samega raziskovalca ne. Morda nismo bili »pravi« prijavitelji, pa tudi prioritete so v Sloveniji očitno drugje. Rezultat – z vidika celokupne kondicije naše države - pa je vsem na očeh.
Kakorkoli že, na Novi univerzi, ki je dom Komentarja ustave Republike Slovenije, si bomo v okviru novoustanovljenega Centra za ustavnost in umetno inteligenco za svoje raziskovalno delo prizadevali pridobiti tudi zasebna sredstva.
Narava izzivov, ki jih prinaša umetna inteligenca z vidika ustavnega prava, je namreč neprecedenčna in naravnost kliče po poglobljeni doktrinarni in filozofsko-teoretični ustavnopravni analizi. Če razumevanja za to nima država, pa ga utegne imeti vsaj trg.
Očitno namreč je, da prav noben segment sodobne ustavnosti, torej ustava v pravno-institucionalnem, družbeno-političnem in filozofskem smislu, ne bo uspel ubežati tehnološkim posledicam razvoja in rabe umetne inteligence.
To pa zato, kot poudarjajo številni avtorji, umetna inteligenca za razliko od doslej razvitih tehnologij ni le še eno od orodij, s katerimi bo pač razpolagalo človeštvo.
Ne, umetna inteligenca, že ta v svoji šibki zasnovi, v obliki generativnih klepetalnih robotov, ni le orodje. Je medij. Pa ne samo medij, kot so radio, televizija in internet. Umetna inteligenca v podobi klepetalnih robotov je aktivni medij. Na kratko je agent. Tvorec novih družbenih konstruktov, idej, tez in tekstov, ki tvorijo, kot pravi Yuval Noah Harari, našo inter-subjektivno stvarnost.
Z drugimi besedami, in kot sem podrobneje razložil na drugem mestu, prvič v zgodovini človeštva se je zgodilo, da smo ljudje izgubili monopol nad procesom konstrukcije družbene realnosti. Z računalniki in drugimi stroji, ki jih poganja umetna inteligenca, smo medse uvedli neorganske akterje, ki poleg nas ljudi generirajo naše miselne, besedne in slednjič institucionalne okvire.
Če je to tako, če v politični skupnosti potemtakem nismo več aktivni samo akterji iz krvi in mesa, temveč tudi oni iz čipov, je očitno, da to že vpliva – in bo v prihodnje še bolj – na vse dimenzije sodobne ustavnosti. Prvič na to, kdo je subjekt in kdo objekt pravnega urejanja. Drugič na to, kako v luči novih tehnoloških dognanj (pre)oblikovati obstoječi sistem treh vej oblasti, upoštevaje tudi in predvsem, da moč in z njo oblast nista več samo javna, temveč tudi hibridna in zasebna.
Najbolj pa bodo pod udarom nove tehnologije, še bolj kot so že v dosedanji digitalni družbi, človekove pravice. Bo še kaj ostalo od naše zasebnosti? Bo še kaj ostalo od avtonomije posameznika? Našega dostojanstva? Bodo kritiki antropocentrizma končno dočakali konec človeka? Bomo doživeli zlitje človeka in stroja? Ali pa celo post-humanistični svet?
Morda se zdijo komu ta vprašanja pretirana, znanstvena fantastika, ki je zgolj plod prebujne domišljije. Želeli bi si, da je res tako. Pa, žal, ni. Prav zato je treba z vso silo zagristi v tektonske premike, ki jih umetna inteligenca prinaša za sodobno ustavnost, in razviti rešitve, ki bodo šle daleč onkraj obstoječih konvencionalnih miselnih okvirjev. Tovrstne rešitve bomo z največjim veseljem delili tudi z vami, bralci tega portala.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
