Ena od najdragocenejših lekcij, ki sem se jih do zdaj naučila, je, da je treba biti pozoren na jezik, ki se uporablja v pravu. Jezik je pomemben. George Orwell je v eseju Politics and the English Language že leta 1946 poudaril, da med tem, kar rečemo ali napišemo, in tem, kar mislimo, obstaja vzročno-posledična povezava. Zapisal je tudi, da »zaradi površnosti svojega jezika lažje razmišljamo neumno«. Opozoril je, da če ne bomo dobro premislili o jeziku, ki ga uporabljamo, bodo znane besede in fraze »namesto vas mislile vaše misli«. Danes se bolj kot kadar koli prej zavedamo, kako močno lahko jezik vpliva na misli.
Kot družba smo dosegli velik napredek pri odstranjevanju spolno pristranskega in rasističnega jezika iz vsakdanjega govora. To počnemo, ker se zavedamo, da lahko uporaba pristranskega jezika okrepi pristransko razmišljanje. Še vedno pa obstajajo področja, na katerih moč jezika, ki vpliva na mišljenje in vedenje, še ni ustrezno ovrednotena.
Kot pripravnica pred veliko leti sem v sodnih postopkih spoznala besedne zveze, kot so »druga stran«, »stranke«, »proti« in »spor«. Na splošno je sodni postopek retrospektiven, medtem ko je družinsko pravo usmerjeno v prihodnost, zato se, ko o tem razmišljam, zavedam, kako nekoristen je napadalen jezik v družinskem pravu.
Ko se nekdo obrne na odvetnika, ki je specializiran za družinsko pravo, po navadi preživlja izjemno čustveno in stresno obdobje v svojem življenju in potrebuje pomoč. Sestanek v odvetniški pisarni in uvedba sodnega postopka se zdita zastrašujoča in nepremagljiva, zlasti ker je to pogosto njihovo prvo srečanje s sodnim postopkom. Še huje je, da je jezik, ki se uporablja v družinskih postopkih, zmeden, neoseben in lahko pogosto zaostri razmere med udeleženci postopka.
Posamezniki imajo namesto imen pravne oznake, pogosto ločene z izrazom »proti«, ki kaže na boj, vključno s »predlagatelj proti nasprotnemu udeležencu« ali celo »mož proti ženi«, kar je lahko za osebe, ki se razvezujejo, še posebej strahotno.
Čeprav bodo odvetniki svojim strankam na tej poti nedvomno dajali podporo in smernice, je lahko ta jezik za mnoge ljudi zmeden, še posebej za stranke v postopku, ki nimajo pravnega pooblaščenca.
Tudi jezik, ki se uporablja med odvetniki in drugimi pravnimi strokovnjaki, je lahko nekoristen, če se uporabljajo žaljivi izrazi ali se pošiljajo agresivna in nekonstruktivna pisma, kar lahko poveča stroške in odloži možnost izvensodne poravnave. Pravni forumi tudi pogosto oglašujejo in hvalijo odvetnike za družinsko pravo, ki uporabljajo bojne pristope, s citati, kot so: »Odvetnica/odvetnik, ki je prava petarda, je močna zagovornica, ki se bo zavzemala za stranko./Znana je po svojem vztrajnem slogu in brezkompromisnem pristopu./Je izredno učinkovita zagovornica, ki se vzpenja na vrh svojega poklica./Kolegi jo imajo za nevarno nasprotnico in stranke občudujejo njen vztrajen in odločen pristop./Vedno se zelo trudi za svojo stranko. Če si proti njej, veš, da je treba dvigniti pesti in se boriti.«
Nedvomno nekatere stranke želijo, da jih zastopajo odvetniki, ki bodo uporabili agresiven pristop, in v tako težkih okoliščinah je za posameznike zelo težko biti pozitiven in gledati naprej. Jezik v družinskem pravu bi moral slediti naslednjim smernicam:
- preprosta slovenščina – izogibajte se pravnemu žargonu in uporabljajte razumljive besede;
- osebno – namesto pravnih oznak uporabljajte družinska imena;
- sorazmerno – uporabljajte jezik, ki je sorazmeren z obravnavanimi družinskimi vprašanji;
- reševanje problemov – uporabljajte konstruktiven jezik, in ne agresivnega, tako da se lahko vprašanj lotite na način, ki rešuje probleme in je osredotočen na dobrobit otroka;
- pozitivna prihodnost – poudarek ne sme biti na preteklih obtožbah, temveč na gradnji pozitivne prihodnosti.
V sodnih odločbah še vedno beremo zapise: »Stike je sodišče uredilo tako, da potekajo: vsak drugi vikend na način, da oče prevzame otroka v petek v vrtcu … da mladoletna otroka oba skupaj en teden preživita pri predlagatelju, naslednji teden pa pri nasprotni udeleženki, ter da je starš, pri katerem sta otroka, dolžan drugemu otroke dostaviti v nedeljo na naslov drugega starša …« Kot da je otrok dostavni paket. Ali ni bolje uporabiti besedno zvezo »oče pride iskat hčer/sina« in »oče ali mama pripelje sina/hčer na naslov bivanja mame/očeta«.
Vsi odvetniki želijo pomagati svojim strankam, vendar le redki to počnejo s tako čustvenim in osebnim vplivom kot odvetniki za družinsko pravo. Pravniki (odvetniki, sodniki) imajo pomembno vlogo pri pomoči ljudem v nekaterih najtežjih obdobjih njihovega življenja, pri čemer uporabljajo obsežno pravno znanje in izjemno empatijo.
Jezik, ki ga uporabljamo, se nenehno razvija in nujno je, da pravo sledi vsem spremembam, kar vključuje tudi besede, ki se uporabljajo v sodnih postopkih ali pravnih pogajanjih, da bi bil napredek lažje razumljiv in bližje ljudem. Besede, ki jih uporabljamo, oblikujejo našo miselnost, ta pa vpliva na naše razmišljanje in vedenje. Če je jezik v družinskem pravu v smislu bojnih metafor, bojev med zakoncema in starši, ki tekmujejo med seboj, med seboj za pravico in nadzor nad svojimi otroki, vse to vpliva na našo miselnost.
V času, ko je družina krhka, ni koristno starše potiskati na metaforično bojišče. Ustrezen jezik je potreben na vsej ločitveni poti družine: v šoli, vrtcu, v širši družini in med prijatelji, v medijih, na vladnih spletnih straneh, pri centru za socialno delo in podpornih službah, ki sodelujejo v pravnem sistemu ter v vseh pravnih postopkih. Ustrezen jezik ima daljnosežne posledice za otroke, starše in celotno družbo.
Treba je spodbujati miselnost, ki je osredotočena na rešitve in na otroke.
Potrebujemo jezik, ki bo spodbujal k sodelovanju, in ne maščevanju, konstruktivnosti, in ne destruktivnosti, ki usmerja družine naprej k pozitivni prihodnosti, namesto da bi se vračali k škodljivim obtožbam in maščevanju. Potrebujemo jezik, ki ves čas skrbi za dobrobit otrok.
Poleg družinskih sodišč morajo spremembe doseči tudi vlada, mediji in vse ravni oblasti družbe. Spremenjen jezik bo povzročil spremembe miselnost in tako vplival na življenje odraslih in otrok na bolje.
Današnje razmišljanje zaključujem z mislijo, da je jezik ključni komunikacijski element v pravnem zastopanju. Dobro in spoštljivo ravnanje, empatija in dobro misliti so najmočnejše značilnosti sprememb. Pravilno uporabo jezika je treba vključiti v usposabljanje, po možnosti multidisciplinarno. Treba se je naučiti in vaditi, sicer bo ostalo le veliko besed.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
