Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je včeraj predstavil spremembe Zakona od delovnih razmerjih. S socialnimi partnerji in medresorsko so spremembe usklajevali več kot eno leto, a do končnega dogovora ni prišlo, zato naj bi reformo opravili v dveh krogih.
Glavne spremembe, ki so zajete v prvem, ožjem delu:
- Oskrbovalni dopust
Podlago ima v evropski direktivi iz leta 2019, pomeni pa, da imajo delavci pravico do nege in podpore družinskega člana, če je ta potrebna. Pripada jim pet dni dopusta, o katerem morajo prej obvestiti delodajalca.
- Subsidiarna odgovornost
"Če nekdo naroči denimo nov štadion, najame podizvajalca, pa potem zaide v težave in ne plača delavcev, lahko ti terjajo naročnika," je pojasnil Mesec.
- Predvidljivi delovni pogoji
Delavec lahko delodajalcu enkrat letno predlaga novo pogodbo z izboljšanimi delovnimi pogoji. Delavec ima tako možnost, da sam sproži iniciativo.
- Pisno opozorilo pred odpovedjo
Gre za dogovor v koalicijski pogodbi. Mesec je pojasnil, da je v prejšnji vladi policijski sindikat zbral pet tisoč podpisov po ljudski iniciativi, ker je prejšnji direktor brez utemeljitve podal opozorila pred odpovedjo. S tem uvajajo pravno varstvo zaposlenih, da lahko pri delodajalcu takšno opozorilo izpodbijajo, delodajalec se je nato obvezan do tega opredeliti.
- Višja nadomestila pri čakanju na delo v agencijah
Po novem bodo agencijski delavci v času, ko so na čakanju pri agenciji, prejemali 80 odstotkov realne plače (prej 70 % minimalne plače).
- Pravica do počitka
Gre za pravico, da se delavcev izven delovnega časa ne obremenjuje po nepotrebnem. Delodajalcu daje obvezo, da ne posega v pravico delavca do počitka. Kako bodo podjetja to izvajala, je še stvar dogovora.
- Izredni dopust za žrtve nasilja
Možnost, da ob oceni tveganja CSD ali ob prijavi na policijo lahko žrtev zaprosi delodajalca za pet dni dopusta.
- Zaščita sindikalnih zaupnikov
Po novem bodo sindikalisti, ki so zaradi izvajanja sindikalnih aktivnosti odpuščeni, bolj zaščiteni pred delodajalcem. Dobili bodo možnost zadržanja odpustitve do obravnave na sodišču na prvi stopnji, kar traja največ šest mesecev. V tem času lahko delo še naprej opravljajo, če jih delodajalec ne želi v podjetju, jim mora zagotoviti nadomestilo v višini 80 odstotkov plače.
Kot je pojasnil Mesec, je določba glede zaščite si sindikalnih zaupnikov predstavljala največji kamen spotike na pogajanjih. Sindikati so v primeru, da se člen izključi iz zakona, napovedali, da bodo zapustili pogajalsko mizo, delodajalci pa so - prav obratno - odhod napovedali, če se vključi. Ker je prišlo do sprejetja slednjega je prišlo do ostrega protesta delodajalcev Reprezentativne delodajalske organizacije Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije z apelom na vlado in koalicijske stranke, "da zmorejo toliko razuma in ne zaprejo socialnega dialoga, ker bodo za to morali prevzeti tudi svoj del odgovornosti". "Ne gre za vprašanje sindikalnega zaupnika, kar želijo sindikati v javnosti predstaviti kot kamen spotike. Ampak gre za temeljno in načelno vprašanje, ali smo vsi socialni partnerji enakovredni oz. ali imamo delodajalske organizacije v socialnem dialogu enakovreden položaj," so navedli. Zatrdili so, da so doslej pokazali dovolj posluha in odgovornosti.
Vi: Predlog novele ZDR-1 in Žurnal24.si
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
