Na socialnih omrežjih in v medijih je zaznati nov trend, ki je prišel iz ZDA, ki je nekoliko pričakovan: razvezani pari zdaj na spletu objavljajo »razvezne sebke« (selfije) z uporabo ključnikov #uganikdosejeločil ali #ločitveniselfi.
Ta trend izpostavlja pare, ki si zelo prizadevajo, da bi bila njihova razveza bolj pozitivna in humana kot pa tradicionalna predstava o katastrofalni razvezi. Razveza zakonske zveze ne pomeni nujno tudi konca razmerja, zlasti če so vpleteni otroci.
»Najprijaznejši, spoštljivi in ljubeči razhod, ki si ga lahko zamislite. Ne smejimo se, ker je konec, ampak ker se je to zgodilo,« je mlad moški dodal k svojemu ločitvenemu selfiju na Instagramu.
Ločitveni selfi prikazuje sveže razvezane pare, ki se razvezujejo v dobrih odnosih. To je še posebej pomembno za starše, ki morajo ustvariti pozitivno domače okolje za svoje otroke v težkem obdobju razveze in po njem.
»Najin zakon ni mogel obstati, vendar ni razloga za prepir,« je na Instagramu zapisal en par. »Nov začetek in srečen konec sta za vse,« je zapisal drugi.
Kaj v resnici pomeni selfi ob razvezi? Kot je videti, gre za fotografijo, posneto med postopkom razveze ali takoj po njem. Nekateri se ne omejijo le na selfi, temveč o tem celo čivkajo (tvitajo) ali ustvarijo videoposnetek v živo. Naj se sliši še tako nenavadno, spletna moda je pritegnila veliko pozornosti in pomaga parom občutiti svobodo. Ne samo fotografije, navdušujejo tudi nenavadni napisi. Na fotografiji, ki jo je objavila na spletu, je neka ženska napisala: »Tako ostaneš prijatelj tudi med dramo.«
Prekinitev razmerja ni nikoli lahka. Popolna prekinitev vezi prinaša veliko bolečine. Zaradi visoke stopnje razvez je spopadanje z razhodom zelo stresno. Pari so našli nov način, kako se temu izogniti. Samoposnetki ob razvezi so se razširili po spletu in ob njih se sprošča val čustev – od šoka do smeha in na koncu dvignjenega palca. Številni razvezani pari se obračajo na kulturno znamenje časa, da bi naznanili konec svojega razmerja. Objave, da so se razvezali, so povsod po družbenih medijih. Pari s temi fotografijami svetu ne sporočajo le svojega novega statusa, temveč tudi dokazujejo, da nameravajo še naprej sodelovati za dobrobit svojih družin.
V takšnih razmerah bodo otrokom koristili pozitivno čustveno okolje in zdravi odnosi, in ne objave samoposnetkov staršev na socialnih omrežjih in v medijih. To jim bo pomagalo preživeti novo pomembno življenjsko spremembo in jih bo postavilo v zdrav položaj, ne da bi morali izbrati enega od staršev namesto drugega, kot se pogosto dogaja. Ne bodo se obremenjevali s prepiri, razpravami in kričanjem.
Na mediacijskem srečanju, ki je velika lekcija zame kot ženo, mamo in mediatorko ter odvetnico, ki sta se ga udeležila mlada zakonca brez pooblaščencev in na katerem sta se v pol ure dogovorila o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, preživnini, stikih in delitvi skupnega premoženja, sta mi ob zapisu osnutka sodne poravnave dejala: »To delava v dobro svojih otrok. Zakonsko zvezo zaključujeva spoštljivo, premišljeno in častno na način, ki nama bo omogočil, da nadaljujeva kot starša najinih otrok. Ne želiva, da bi se otroci spraševali, na katero stran dvorane naj stečejo po božičnem koncertu ali spomladanski predstavi, saj bomo sedeli skupaj. Pri načrtovanju poroke se jim ne bo treba truditi, saj bova sedela na isti strani oltarja – na njihovi strani.«
Lekcija, ki sta mi jo dala mlada zakonca v eni uri našega srečanja, mi je dala veliko več kot dolgi razvezni postopki pred sodiščem, ki trajajo leto in več. Starševstvo je vseživljenjsko in zadnje, kar si otroci želijo, je, da bi bili razdvojeni med staršema. Otroci bodo imeli koristi od tega, da bosta starša lahko sodelovala. Da bi to dosegla, morata poskusiti pozabiti na razlike med njima in se zavezati, da bosta kot starša sodelovala. Ključno je najti način, kako se sporazumevati v dobro otrok. Tudi če se kot partnerja ne moreta sporazumeti, je pomembno, da otrok ne vpletata v to, kdo je na čigavi strani, in da otroci ne poslušajo prepirov staršev. Pomembno je tudi, da poskušata spoštovati drug drugega in da otrokom ne govorita slabih stvari o bivšem partnerju.
Lekcije, ki sem jih spoznala kot odvetnica in še bolj kot mediatorka za družinsko pravo, so, da je eden glavnih ciljev družinske mediacije zmanjšati konflikte in izboljšati komunikacijo med strankami. To je še posebej pomembno, če so v zakonu otroci, vendar so lahko ti razlogi zelo pomembni, tudi ko otrok ni, če si partnerja prizadevata ohraniti civilne in konstruktivne odnose ter komunikacijo tudi po razvezi. Pari lahko skupaj delajo ali poslujejo, imajo skupne prijatelje ali interese, morda želijo ohraniti stike s svojci. Če se par razhaja, to še ne pomeni, da se mora vse v njunem razmerju spremeniti v grenkobo ali težavo.
Pomembno je, da starša poskušata skupaj rešiti nesoglasja, če je to mogoče in če je to varno, pri čemer je mediacija odlično orodje, ki ga lahko uporabita za dosego tega cilja. Poleg stroškov, nadzora in boljše komunikacije so po mojem mnenju sporazumi, doseženi v družinski mediaciji, pogosto tudi vzdržni, saj pari v mediaciji preučijo možnosti, mediator pa skupaj s parom »preveri resničnost« predlogov glede na njihove okoliščine.
Seveda to ni rešitev za vsakogar. Družinski mediator bo v mediacijo privolil le, če je to varno. Pogosto ne bo primerna, če gre za nasilje v družini ali če obstaja neravnovesje v nadzoru med partnerjema. Vendar je lahko, kadar je primerna, zelo učinkovito in močno orodje za pomoč parom pri reševanju številnih sporov, ki se pojavijo, ko so pari v postopku razveze.
Ne glede na to, ali ste arhitekt ali odvetnik za družinsko pravo, se bo zgodilo, da vsi ne bodo cenili tega, kar ste »zgradili«. Čeprav je naša odgovornost kot družinskih odvetnikov in mediatorjev, da zakoncema povzročimo čim manj travm, je včasih dinamika družinskih razmer takšna, da oseba, ki ni naša stranka, nikoli ne bo mogla videti, da je bilo kar koli zgrajeno, vendar pa bo naša stranka našo stvaritev vedno videla kot veličastno. Menim, da ima vsak odvetnik na področju družinskega prava podobno izkušnjo, in vredno je graditi s spodbujanjem sodelovalnega okolja za pogajanja in s prizadevanjem za prijateljski in spoštljiv razhod strank, ki jih zastopamo.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
