Na 142. redni seji je Vlada RS sprejela predlog novega Zakona o javnih uslužbencih, ki je usmerjen v krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev.
Državna uprava je ustavna kategorija in je eden ključnih temeljev funkcioniranja izvršilne veje oblasti, v okviru katere pa so seveda ključni motivirani in usposobljeni javni uslužbenci. Veljavni Zakon o javnih uslužbencih je bil uveljavljen leta 2003 in predstavlja trden temelj sistema javnih uslužbencev, vendar pa so po dvajsetih letih uporabe potrebne posodobitve. Ne le zaradi nekaterih pomanjkljivosti, ki jih je skozi leta pokazala praksa, pač pa tudi zaradi spreminjajoče se družbene realnosti.
Predlog Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1)
Predlog zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1) je pripravljen s ciljem večje učinkovitosti uslužbenskega sistema in posledično storitev javne uprave, usmerjen predvsem v dodatno krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter v večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri v javni upravi.
Najpomembnejša ki jo prinaša zakon, je vzpostavitev Centra za kadre, ki bo na enem mestu skrbel za ravnanje z zaposlenimi v organih državne uprave.Naloge Centra za kadre bodo skrb za razvoj kompetenc zaposlenih v organih državne uprave, izvajanje prenovljenih izbirnih postopkov za uradniška delovna mesta in podeljevanje štipendij ter pomoč organom pri izvedbi delovnopravnih postopkov. Center bo izvajal izbirne postopke za uradniška delovna mesta tudi za druge državne organe (na primer Državni zbor, Državni svet, Državno revizijsko komisijo, Komisijo za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče) in uprave lokalnih skupnosti, ki bodo pristopile k internemu trgu dela. Zaradi specifik delovnega področja pa se postopek ne bo uporabljal za Policijo in pooblaščene uradne osebe v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in druge javne uslužbence, če je tako določeno v njihovih specialnih predpisih (na primer vojaške osebe, uslužbence obveščevalnih služb).
V okviru prenovljenega izbirnega postopka bo Center za kadre predstavljal enotno vstopno točko, s čimer bo prispeval k poenotenemu in transparentnemu presojanju sposobnosti kandidatov v prvem delu izbirnega postopka. Prenovljen izbirni postopek zaposlovanja bo tudi digitaliziran, kar bo poenostavilo in posledično pohitrilo izbirne postopke. Center bo vzpostavljen znotraj Ministrstva za javno upravo in bo opravil prvi del izbirnega postopka (objava javnega natečaja, sprejem prijav, preverjanje izpolnjevanja pogojev in pisni preizkus znanja ter presoja temeljnih kompetenc). Kandidati, ki bodo uspešni v prvem delu izbirnega postopka, se bodo uvrstili v drugi del, ki ga bo izvedel organ sam.
Sistem je primerljiv s postopki zaposlovanja, kakršne so že uvedle nekatere druge države Evropske unije (na primer Italija, Portugalska, Ciper, Luksemburg, Španija, Irska), v lanskem letu tudi sosednja Hrvaška.
ZJU-1 tako poleg krepitve strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev prinaša tudi spremembe na področju usposabljanja in izpopolnjevanja v smislu stalne nadgradnje strokovnosti javnih uslužbencev ter posledično povečanje kakovosti storitev javne uprave, večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri, vključno s spodbujanjem mobilnosti javnih uslužbencev. Zaradi soočanja z vse večjim kadrovskim primanjkljajem pa zakon predvideva tudi ponovno uvedbo štipendij za zaposlitev v državni upravi.
Vir: Ministrstvo za javno upravo, 20. 2. 2025
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.