Bližajo se evropske volitve. Predsednica Evropske komisije je že podala svoj zadnji nagovor o stanju v Uniji v tem mandatu. Vroče je tudi v Sloveniji. Na t. i. desnici, ki je bila vselej doslej – morda pa bo tokrat drugače? – izrazito proevropska in je posledično tudi dosegala dobre rezultate, vre. NSi ne bi s SDS, sama pa tudi ne. SLS bi z obema. Logarjeva Platforma itak ni politična stranka, društva pa na volitvah ne kandidirajo. Na t. i. levici je še vse tiho. Kar nas zanima v tej kolumni, pa niso politična predvolilna preigravanja, temveč diskurzivni okvir, v katerem se bodo odvile tokratne evropske volitve. Tega definira evropski politični pluralizem.
Ko govorimo o evropskem političnem pluralizmu, moramo ločevati dvoje. Pluralnost in pluralizem. Pluralnost označuje mnoštvo nečesa. V kontekstu politične pluralnosti to pomeni obstoj različnih svetovnonazorskih, če želite, ideoloških, političnih nazorov, ki jih zastopa večje število različnih političnih strank. Taka politična pluralnost je v EU, brez dvoma, podana. V Evropskem parlamentu se strankarska politika razteza od skrajne levice do skrajne desnice, tako da vključuje levico, zelene, socialiste, liberalce (Renew), Evropsko ljudsko stranko, konservativce in reformiste ter identitarce.
Kaj pa politični pluralizem? Ta, za razliko od pluralnosti, ki je zgolj opisni pojem, predstavljajoč dejstvo večjega števila političnih nazorov in strank, pomeni normativno, vrednostno stališče. Politični pluralizem na eni strani vrednoti pozitivno obstoj politične pluralnosti ter na drugi strani, in hkrati, odraža vrednostno privrženost, da se ta politična pluralnost odvija znotraj ustavnega okvira Evropske unije. Z drugimi besedami, evropski politični pluralizem šteje obstoj EU ustavnega okvira ne le za dejstvo, temveč za nekaj, kar je pozitivna vrednota, ki jo je treba še krepiti in nadgrajevati.
Evropski politični pluralizem, tretjič, tudi ni vrednostno nevtralen glede vrednot, ki naj jih pooseblja ter zagotavlja ustavni okvir EU. Nasprotno, njegovo izhodišče je, da ima EU svojo ustavno identiteto, znotraj katere se mora gibati vsa evropska politična pluralnost in v funkciji udejanjanja katere je evropski politični proces kot celota.
Če je bila ustavna identiteta EU nekoč zgolj predmet akademskih ugibanj ter hotenj, pa že nekaj časa ni več tako. Sodišče Evropske unije je v odmevni zadevi proti Madžarski (C-156/21) in Poljski (C-157/21) v zvezi s pogojevanjem proračuna s spoštovanjem temeljnih načel vladavine prava zapisalo: »Vrednote iz člena 2 PEU so določile države članice, ki so jim te vrednote skupne. Opredeljujejo sámo identiteto Unije kot skupnega pravnega reda. Tako mora biti Unija v mejah svojih pristojnosti, določenih s Pogodbama, sposobna braniti navedene vrednote.«
Evropski politični pluralizem se mora torej odvijati znotraj vrednostnega spektra, določenega v 2. členu PEU, ki se glasi: »Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.«
Samo tiste politične sile, ki spoštujejo te vrednote, se gibljejo znotraj ustavno dopustnega okvira evropskega političnega pluralizma. Samo te politične sile bi si torej zaslužile vaš glas.
Ali je ta okvir preveč omejujoč? Je EU zaradi tako togotnega vztrajanja pri teh vseobsežnih vrednotah premalo demokratična? Premalo pluralna? Ali to pomeni, da vaš glas ne more iti političnim silam, ki se zavzemajo za drugačno, na primer neliberalno Unijo? Seveda lahko gre. Vendar v tem primeru pač niste zavezani vrednotam ustavne demokracije; ne spoštujete normativov evropskega političnega pluralizma in se dejansko zavzemate za drugačno politično ureditev znotraj EU ali celo brez nje.
Demokratična družba, seveda, dopušča tudi takšna politična stališča. To je del politične pluralnosti. Hkrati pa se ima z demokratičnimi političnimi sredstvi, še posebej z odprtim dialogom v pluralnem političnem prostoru, tudi pravico in dolžnost boriti proti tovrstnim stališčem, ki ji nasprotujejo, nemara celo ogrožajo.
Evropske volitve, katerih obrisi se že rišejo na obzorju, bodo potemtakem pravi pokazatelj, kako pluralna, pluralistična in ustavnodemokratična je pravzaprav naša Evropska unija. Vsak izmed nas, upam, da v čim večjem številu, bo imel možnost predstaviti svoj glas in pokazati svoj pravi politični obraz, kot se v politično pluralni in svobodni družbi, kar EU nedvomno je, tudi spodobi.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
