Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Obdavčitev z davkom na dediščine in darila, 5. izdaja, december 2023.
27. 12. 2023
Obdavčitev z davkom na dediščine in darila
sprememba dokumenta
***
Več na povezavi: Obdavčitev z davkom na dediščine in darila, 5. izdaja, december 2023
Vir: FURS, 27. 12. 2023
___________________________
Spremembe v dokumentu:
7.0 ODMERA DAVKA
Davek na dediščine in darila se davčnemu zavezancu odmeri z odločbo v 30 dneh po prejemu davčne napovedi oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Višina davka se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti.
7.1 Odmera davka na darilo
Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek (nepremičnine, premoženjske in druge stvarne pravice ali pa premičnine) mora prejem darila napovedati na obrazcu v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti (tj. od prejema darila) pri pristojnem finančnem uradu.
V kolikor je obdarjenec fizična oseba ali pravna oseba zasebnega prava in darilo zajema le premičnine, slednje ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 EUR.
V tem primeru ni treba vložiti napovedi za odmero davka.
Na kateri finančni urad davčni zavezanec vloži napoved?
Zavezanec, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju vloži napoved pri Finančnem uradu Nova Gorica (po predhodni prijavi pogodbe).
Zavezanec, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o preužitku vloži napoved pri Finančnem uradu Nova Gorica.
Zavezanec, ki prejme premoženje na podlagi ostalih pravnih poslov (darilna pogodba za primer smrti (po predhodni prijavi pogodbe), darilna pogodba, izročilna pogodba):
- če prejme v dar nepremičnino, napove prejem darila pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži. Če nepremičnina leži na območju več finančnih uradov, zavezanec napove prejem darila pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register,
- če darilo obsega le premično premoženje, zavezanec vloži napoved pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register,
- če zavezanec nima stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža v Republiki Sloveniji in ni vpisan v davčni register, napove darilo, ki obsega samo premično premoženje, pri finančnem uradu, kjer je darovalec vpisan v davčni register.
Če je davčni zavezanec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca ali iste darovalke prejel več daril, mora v davčni napovedi navesti vrednost že prejetih daril. Finančni urad v tem primeru odmeri davek od vrednosti vseh prejetih daril in, če je bil od prej napovedanih daril davek že odmerjen in plačan, ta davek upošteva pri odmeri nove davčne obveznosti.
7.2 Odmera davka na dediščino
Davčni zavezanec, ki podeduje premoženje, od katerega se plača davek na dediščine in darila, ne vloži davčne napovedi. Odmera davka na dediščine se izvrši na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki ga sodišče posreduje pristojnemu finančnemu uradu. Davčni zavezanec ne vlaga napovedi, saj se odmera davka izvede na podlagi prejetega sklepa o dedovanju. Navedeno se smiselno uporablja tudi za odmero davka na volilo.
Odmera davka na dediščine se izvaja na Finančnem uradu Nova Gorica
Zavezanec, ki razpolaga z evropskim potrdilom o dedovanju, ga predloži v odmero Finančnemu uradu Nova Gorica. Poseben obrazec ni predviden.
7.3 Odmera davka na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primer smrti
Zavezanec, ki je prejel premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, mora to pogodbo prijaviti v 15 dneh od sklenitve pogodbe pri Finančnem uradu Nova Gorica.
Zavezanec, ki je prejel premoženje na podlagi darilne pogodbe za primer smrti, mora to pogodbo prijaviti v 15 dneh od sklenitve pogodbe pri finančnem uradu na območju, kjer je to premoženje ali kjer je zavezanec vpisan v davčni register.
Davčno napoved za odmero davka mora zavezanec vložiti v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri finančnem uradu, pri katerem je prijavil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali darilno pogodbo za primer smrti.
9.0 ODSTOP PREMOŽENJA IN DEDNEGA DELEŽA
Davčni zavezanec, ki podeduje ali dobi v dar prejeto premoženje in ga brez povračila odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava, ustanovljenim na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti, davka ne plača, vendar le pod pogojem, da je premoženje namenjeno izključno za nepridobitne namene prejemnika. Davek, plačan pred odstopom dediščine ali darila, se vrne, če je bil odstop izvršen v šestih mesecih po sprejemu dediščine ali darila.
Če davčni zavezanec odstopi svoj dedni delež sodediču, se plača davek ob prenosu premoženja samo enkrat, tako da se oprosti plačilo davka tistemu dediču, ki je prvi prejel dediščino, davek pa se odmeri glede na razmerje med zapustnikom in dejanskim prejemnikom dediščine.
15.0 VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje 6: Na katerem finančnem uradu moram oddati napoved za odmero davka na prejeto darilo?
Zavezanec, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju vloži napoved pri Finančnem uradu Nova Gorica (po predhodni prijavi pogodbe).
Zavezanec, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o preužitku vloži napoved pri Finančnem uradu Nova Gorica.
Zavezanec, ki prejme premoženje na podlagi ostalih pravnih poslov (darilna pogodba za primer smrti (po predhodni prijavi pogodbe), darilna pogodba, izročilna pogodba):
- če prejme v dar nepremičnino, napove prejem darila pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži. Če nepremičnina leži na območju več finančnih uradov, zavezanec napove prejem darila pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register,
- če darilo obsega le premično premoženje, zavezanec vloži napoved pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register,
če zavezanec nima stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža v Republiki Sloveniji in ni vpisan v davčni register, napove darilo, ki obsega samo premično premoženje, pri finančnem uradu, kjer je darovalec vpisan v davčni register.
Vprašanje 13: Kakšna je davčna obravnava pokojninske rente, ki jo prejema upravičenec za primer smrti oziroma dedič, v obdobju zajamčene dobe izplačevanja pokojninske rente in kdo velja v takem primeru za prejemnika pokojninske rente? Ali je razlika v davčni obravnavi, če se upravičencu za primer smrti izplača enkratna odkupna vrednost, ali če se mu z enako časovno dinamiko izplačujejo preostale rente do izteka zajamčene dobe?
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je urejeno v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2. V zavarovalni pogodbi o dodatni starostni pokojnini oziroma pokojninski renti ima zavarovanec možnost izbrati dosmrtno rento z zajamčenim obdobjem izplačevanja, po kateri se v primeru smrti zavarovanca pred zaključkom zajamčenega obdobja izplačevanja, nadaljuje z izplačilom pokojninske rente v pogodbi določenim upravičencem do izteka zajamčenega obdobja izplačevanja. V tem primeru torej upravičenec vstopi na mesto umrlega zavarovanca in prejema dohodek, ki je bil po pogodbi namenjen zavarovancu oziroma v primeru njegove smrti določenemu upravičencu. Pri tem velja, da tudi če je zavarovanec kot upravičence določil osebe, ki so njegovi zakoniti dediči, ti ne pridobijo zavarovalne vsote oziroma pokojninske rente kot dediči (iz zapuščine), ampak kot upniki neposredno na podlagi zavarovalne pogodbe.
Pokojninska renta iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki na podlagi zavarovalne pogodbe, s katero je dogovorjena zajamčena doba izplačevanja pokojninske rente tudi po smrti zavarovanca določenemu upravičencu ali dediču, se tako šteje za dohodek tega upravičenca ali dediča in se obdavči kot pokojninska renta, in sicer od davčne osnove, ki je določena v tretjem odstavku 42. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2. Če se upravičenec ali dedič odloči za enkratno izplačilo navedenega dohodka, pa se ta obdavči kot drug dohodek po 105. členu ZDoh-2.
V primeru zavarovanja za primer smrti brez določenega upravičenca pa pod določenimi pogoji zavarovalna vsota pripada premoženju zavarovanca in preide kot njegov del z drugimi njegovimi pravicami na njegove dediče. V tem primeru se prenos zavarovalne vsote obravnava kot dedovanje, ki zapade pod določbe Zakona o davku na dediščine in darila – ZDDD. V skladu z 2. členom ZDDD se namreč kot premoženje, ki je predmet obdavčitve po tem zakonu, štejejo tudi premoženjske in druge stvarne pravice, kar pomeni, da se pravica do pokojninske rente (ki je premoženjska pravica), šteje za obdavčljivo premoženje po ZDDD.
Vprašanje 16: Kateri stroški, dolgovi in bremena znižujejo davčno osnovo pri odmeri davka na dediščine in darila? Na kakšen način jih je treba izkazati?
Po prvem odstavku 5. člena ZDDD je davčna osnova vrednost podedovanega oziroma v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.
Med stroške, ki se lahko priznajo v postopku odmere davka na dediščine in darila na podlagi sklepa o dedovanju štejemo predvsem stroške zapuščine (pogrebni stroški, stroški sedmine, osmrtnice, stroški postavitve spomenika, stroški popisa in cenitve zapuščine). V primeru prejema premoženja na podlagi pogodbe o preužitku ter pogodbe o dosmrtnem preživljanju se kot stroški, ki odpadejo na premoženje, upoštevajo izdatki, ki so izrecno določeni v pogodbi (stroški oskrbnine v domovih starejših občanov, stroški nege in oskrbe, nabave oblačil, pripomočkov za osebno higieno ter zdravstvenih pripomočkov in zdravil, stroški zdravljenja, stroški prevoza k zdravniku, stroški z vzdrževanjem nepremičnine, žepnine, čiščenje, kuhanje, ipd.).
Z izrazom bremena so opredeljena oporočna razpolaganja zapustnika. Oporočitelj lahko namreč tistemu, ki mu zapušča kakšno korist iz zapuščine, naloži tudi kakšno dolžnost oz. breme (dedič mora na primer, po naročilu zapustnika, svojemu bratu plačati določeno vsoto denarja).
Med dolgove pa se uvrščajo tiste obveznosti, ki jih je zapustnik prevzel oziroma povzročil za časa svojega življenja. Gre za pogodbene (npr. nepoplačana posojila, leasing) ali nepogodbene obveznosti (npr. neplačane zapadle davčne obveznosti).
Davčni zavezanec mora navesti, katera bremena, dolgove in stroške uveljavlja ter dokazati njihov nastanek in višino ter da jih je sam plačal. To dokazuje praviloma s pisno dokumentacijo (listinskimi dokazi), lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP, ko so ogled, priče, izvedenci in podobno. Ključen pogoj za uspešno uveljavljanje bremen, dolgov in stroškov je, da jih zavezanec lahko ovrednoti in v zadostni meri izkaže.
Vprašanje 17: Zavezanka navaja, da želi možu podariti stanovanje, ki ni njuno skupno premoženje. Zanima jo, ali mora mož vložiti napoved za odmero davka od prejetega darila glede na to, da je prejem premoženja oproščen plačila davka ter ali morata z možem skleniti darilno pogodbo v obliki notarskega zapisa?
Davčni zavezanec, ki prejme v dar nepremičnino, napove prejem darila v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti (tj. od sklenitve pogodbe) pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži. Darilo, ki ga prejme obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda, je oproščeno plačila davka, o čemer odloči davčni organ z odločbo.
Zakonca oziroma zunajzakonska partnerja morata, kadar je predmet darila nepremičnina, darilno pogodbo skleniti v obliki notarskega zapisa. Enako velja za primere, ko je predmet darilne pogodbe druga stvarna pravica na nepremičnini, vrednostni papirji, poslovni deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, investicijski kuponi ter izvedeni finančni instrumenti (torej, ko gre za prenos premoženja, ki je predmet vpisa v javne evidence).
Vprašanje 18: Zavezanec navaja, da želi zunajzakonski partnerki podariti pametni telefon višjega cenovnega razreda. Ali mora zunajzakonska partnerka vložiti napoved za odmero davka od prejetega darila? Zanima ga tudi ali morata pogodbo skleniti v obliki notarskega zapisa?
Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek, mora prejem darila (premičnine) napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. Če stranki skleneta pisno pogodbo, se za datum nastanka davčne obveznosti šteje datum podpisane pogodbe, v kolikor pa sta jo sklenila ustno, pa datum sprejema darila. Darilo, ki ga prejme obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda, je oproščeno plačila davka, o čemer odloči davčni organ z odločbo.
Kadar zakonec oziroma zunajzakonski partner podarja mobilni telefon ali nakit in podobno, se šteje, da gre praviloma za običajna manjša darila, zato se oblike notarskega zapisa, v kolikor sta zakonca sklenila pisno pogodbo, ne zahteva. Prejemniku darila, ki predstavlja le premičnine v vrednosti do 5.000 EUR, ni treba vložiti napovedi za odmero davka na darila.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
