Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Navodila za izpolnjevanje obračuna davčnih odtegljajev (REK-O obrazec), Dodatni podatki o plači - polja S, 3. izdaja, november 2024.
19. 11. 2024
Navodila za izpolnjevanje obračuna davčnih odtegljajev (REK-O obrazec)
sprememba dokumenta
***
Več na povezavi: Navodila za izpolnjevanje obračuna davčnih odtegljajev (REK-O obrazec); 3. izdaja, november 2024
Vir: FURS, 19. 11. 2024
______________
DOPOLNITEV:
2.2 Poročanje v polju S02 – šifra kolektivne pogodbe
V polje S02 se vpiše 3-mestna šifra kolektivne pogodbe (na ravni dejavnosti), ki zavezuje delodajalca in praviloma velja za vse zaposlene osebe pri delodajalcu (glede posebnosti v primeru zaposlitvenih agencij glej točko 2.2.1). V primeru podjetniške kolektivne pogodbe oz. kolektivne pogodbe nižje ravni, ki zavezuje in se uporablja samo na ravni posameznega podjetja, se vpiše šifra 001. Če se določila kolektivne pogodbe (v nadaljevanju: KP), ki veljajo za delodajalca (oz. uporabnika del), za zaposleno osebo ne uporabljajo, oz. podjetja ne zavezuje nobena KP, se vpiše šifra 999. Veljavni šifrant kolektivnih pogodb je objavljen na spletni strani SURS.
V pomoč pri ugotavljanju, katera KP zavezuje delodajalca oz. če ga ne zavezuje nobena KP, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo dodatna pojasnila, ki jih povzemamo v nadaljevanju in so objavljena na spletni strani MDDSZ.
Kako ugotovim, katera kolektivna pogodba me zavezuje?
Obstaja možnost, da me ne zavezuje nobena kolektivna pogodba?
Da. Če ne spadam v nobeno od opredelitev delodajalcev, ki jih zavezuje katera od kolektivnih pogodb katerekoli ravni, me ne zavezuje nobena kolektivna pogodba.
Delodajalec sicer lahko na različne načine dogovori uporabo katere (ali ožjega dela) od obstoječih kolektivnih pogodb, na podlagi sodne prakse pa mora v določenih primerih uporabiti določbe obstoječih kolektivnih pogodb. Ne glede na predhodno navedeno pa v smislu zakonskih določb takšnega delodajalca ne zavezuje kolektivna pogodba.
Obstaja možnost, da me zavezuje več kolektivnih pogodb?
Da. Delodajalca lahko zavezuje več kolektivnih pogodb različnih ravni. Ob morebitni hkratnem urejanju določenih institutov v več kolektivnih pogodbah pa je delodajalec v konkretnem primeru za rešitev določenega vprašanja, zavezan k uporabi določbe tiste kolektivne pogodbe, ki je za delavca ugodnejša.
Ali me zavezuje kolektivna pogodba, ki je prenehala veljati?
Da, vendar najdalj eno leto po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe, če stranki ne določita drugače.
Podrobneje:
Skladno z določbami Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP) (PISRS) kolektivna pogodba velja le za stranki, ki sta jo sklenili oziroma za njune člane, pri čemer se ob izpolnjevanju določenih pogojev predvideva tudi splošna in razširjena veljavnost sklenjenih kolektivnih pogodb.
V zvezi z ugotavljanjem veljavnosti konkretnih kolektivnih pogodb dejavnosti za posameznega delodajalca v zasebnem sektorju je treba najprej ugotoviti članstvo konkretnega delodajalca v delodajalskem združenju in njegovo razvrstitev po Standardni klasifikaciji dejavnosti, nato je treba preveriti stranke posameznih kolektivnih pogodb oziroma podpisnice konkretnih kolektivnih pogodb, njihovo organiziranost, datum sklenitve kolektivne pogodbe dejavnosti, morebitno razširjeno veljavnost konkretne kolektivne pogodbe itd. Ob morebitni konkurenci določb več kolektivnih pogodb pa je delodajalec v konkretnem primeru za rešitev določenega vprašanja, zavezan k uporabi določbe tiste kolektivne pogodbe, ki je za delavca ugodnejša.
Ker je torej veljavnost kolektivne pogodbe dejavnosti za posameznega delodajalca v zasebnem sektorju odvisna predvsem od njegovega članstva v delodajalskem združenju, ki je podpisalo kolektivno pogodbo, je seveda možno natančen podatek o tem, katera kolektivna pogodba velja za konkretnega delodajalca, pridobiti na ustreznem delodajalskem združenju. Če pa delodajalec ni član nobenega delodajalskega združenja oziroma je iz takega združenja, ki je sicer podpisnik ustrezne kolektivne pogodbe, izstopil pred več kot enim letom, zanj ne velja nobena kolektivna pogodba, sklenjena za območje države, razen morebitne kolektivne pogodbe dejavnosti, ki ima lastnost razširjene veljavnosti, kar pomeni, da take kolektivne pogodbe veljajo za vse delodajalce v določeni dejavnosti ne glede na njihovo članstvo v delodajalskem združenju, ki je podpisnik te kolektivne pogodbe.
Evidenca kolektivnih pogodb, sklenjenih za območje države, s povezavo na Uradne liste Republike Slovenije, je dostopna na portalu OPSI - Odprti podatki Slovenije (https://podatki.gov.si/dataset/evidenca-kolektivnih-pogodb). Neuradne čistopise kolektivnih pogodb dejavnosti lahko najdete pri nekaterih zasebnih ponudnikih, na spletnih straneh Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (www.pisrs.si) in pri podpisnikih posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti.
Vsekakor pa stvarna veljavnost kolektivne pogodbe izhaja iz določil vsake posamezne sklenjene pogodbe, pri čemer kolektivne pogodbe dejavnosti stvarno veljavnost večinoma vežejo na delodajalce, ki opravljajo določeno dejavnost kot pretežno (glavno) dejavnost. Za uradno razlago sklenjenih kolektivnih pogodb pa so seveda izključno pristojni prav v ta namen ustanovljeni organi za razlago posameznih kolektivnih pogodb, v katerega podpisniki kolektivne pogodbe na strani delavcev in na strani delodajalcev imenujejo svoje člane.
Ob tem opozarjamo, da je v skladu z določbo 31. člena ZDR-1 navedba kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela, obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi, ki jo skleneta delavec in delodajalec. Delodajalec pa mora omogočiti svojim delavcem, da se seznanijo z vsemi kolektivnimi pogodbami, ki ga obvezujejo, in vsemi veljavnimi splošnimi akti. V ta namen morajo biti kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino.
ZKolP v 17. členu ureja tudi uporabo kolektivne pogodbe po prenehanju njene veljavnosti. Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se namreč do sklenitve nove, vendar najdalj eno leto, če stranki ne določita drugače, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom ter varnost in zdravje pri delu.
V primeru, da konkretnega delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, je treba vse pravice delavcev, ki bi sicer morale biti določene v kolektivni pogodbi dejavnosti, opredeliti v kolektivni pogodbi pri delodajalcu oziroma v splošnih aktih delodajalca ali v konkretni pogodbi o zaposlitvi.
2.2.1 Poročanje v polju S02 – zaposlitvene agencije
V polju S02 'Šifra kolektivne pogodbe, ki velja za zaposlitev prejemnika dohodka' se za delojemalce, ki delajo neposredno v zaposlitveni agenciji (torej tisti, ki skrbijo za poslovanje agencije), vpiše šifra KP, ki velja za oz. zavezuje to zaposlitveno agencijo. Če zaposlitvene agencije ne zavezuje nobena KP, se vpiše šifra 999.
Za delojemalce, ki jih zaposlitvena agencija posreduje uporabnikom, 63. člen ZDR-1 določa, da morata uporabnik in delojemalec v času opravljanja dela delojemalca pri uporabniku glede pravic in obveznosti upoštevati določbe tega zakona in kolektivnih pogodb, ki zavezujejo uporabnika, ter splošnih aktov uporabnika. Zato se za te delojemalce v polje S02 vpiše šifra kolektivne pogodbe, ki velja za oz. zavezuje t. i. uporabnika, pri katerem delojemalec dejansko opravlja delo.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
