Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Mednarodna izmenjava informacij s carinskega in davčnega področja, 3. izdaja, september 2023.
21. 11. 2023
Mednarodna izmenjava informacij s carinskega in davčnega področja
sprememba dokumenta
***
Več na povezavi: Mednarodna izmenjava informacij s carinskega in davčnega področja, 3. izdaja, september 2023
Vir: FURS, 21. 11. 2023
***
Spremembe iz dokumenta:
3.0 MEDNARODNA IZMENJAVA INFORMACIJ S PODROČJA OBDAVČEVANJA
3.1. Načini izmenjave informacij
Finančna uprava RS informacije s področja obdavčevanja s pristojnimi organi drugih držav izmenjuje na različne načine:
- izmenjava na zaprosilo – izmenjava informacij, ki se nanašajo na konkretnega davčnega zavezanca;
- spontana izmenjava informacij – izmenjava informacij, ki bi bile z vidika obdavčitve lahko zanimive za drug pristojni organ, na lastno pobudo, brez predhodnega zaprosila;
- avtomatična izmenjava informacij – avtomatična izmenjava določenih kategorij informacij, na predpisan način, brez predhodnega zaprosila;
- pomoč pri vročitvi dokumentov – pristojni organ na podlagi zaprosila in v skladu s pravili, ki urejajo vročanje po nacionalni zakonodaji, naslovniku vroči zahtevane dokumente;
- sočasni davčni nadzor – dve ali več držav se medsebojno dogovori, da bodo na svojem ozemlju izvedle sočasni davčni nadzor ene ali več oseb, ki so v njihovem skupnem interesu;
- skupni davčni nadzori – ena ali več držav prosilk zaprosi državo kjer je sedež zavezanca za izvedbo nadzora; uradniki države prosilke lahko sodelujejo pri izvedbi nadzora;
- prisotnost v upravnih uradih in udeležba v uradnih preiskavah in v skupnih uradnih preiskavah – z namenom izmenjave informacij so lahko pooblaščeni uradniki prisotni v uradih ali med uradnimi preiskavami v drugi državi; pooblaščeni uradniki države prosilke, ki sodelujejo v skupnih uradnih preiskavah imajo dostop do istih prostorov in dokumentov, kot uradniki zaprošenega organa in lahko opravijo razgovore z davčnim zavezancem v skladu z zakonodajo zaprošene države članice;
- EUROFISC –mreža za hitro izmenjavo, obdelavo in analiziranje širših in bolj ciljno usmerjenih informacij z namenom učinkovitega boja proti čezmejnim goljufijam na področju DDV ter za koordiniranje morebitnih nadaljnjih ukrepov; za učinkovit boj proti takšnim goljufijam imajo uradniki držav članic dostop do podatkovnih baz in aplikacij in sicer do:
3.4. CESOP
Svet EU je 18. februarja 2020 sprejel zakonodajni sveženj (pravna podlaga je Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 v zvezi z mednarodno izmenjavo in posredovanjem informacij), s katerim se od ponudnikov plačilnih storitev (PSP) zahteva, da posredujejo informacije o čezmejnih plačilih iz držav članic in o prejemniku plačila teh čezmejnih plačil. V skladu s tem paketom bodo morali ponudniki plačilnih storitev, ki ponujajo plačilne storitve v EU, spremljati prejemnike čezmejnih plačil in posredovati informacije o tistih, ki prejmejo več kot 25 čezmejnih plačil na četrtletje pristojnim institucijam držav članic. Države članice morajo do 31. decembra 2023 sprejeti in objaviti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s direktivo Sveta (EU) 2020/284 ter te zakone in predpise začeti uporabljati do 1. januarja 2024.
Te informacije bodo nato centralizirane v evropsko bazo podatkov, in sicer v osrednji elektronski sistem informacij o plačilih - CESOP (ang. Central System of Payment Information), kjer bodo shranjene, združene in navzkrižno preverjene z drugimi evropskimi bazami podatkov.
Sistem CESOP mora začeti delovati s 1.1.2024, prvo poročanje PSP nacionalnim finančnim upravam je predvideno v aprilu 2024, prvo poročanje finančnih uprav v CESOP pa mora biti izvedeno maja 2024.
Podrobnejše informacije so navedene na spletni strani FURS in na spletni strani Evropske Komisije.
3.5. VEM – Posebna DDV ureditev
Vse na enem mestu (angl. OSS - One Stop Shop, v nadaljevanju VEM) je sistem, ki davčnim zavezancem, ki so zavezanci za DDV v različnih državah članicah EU omogoča, da prijavijo in plačajo obračunani DDV v eni sami državi članici, namesto da bi se registrirali v vsaki državi članici, v kateri je treba plačati DDV. Sistem VEM je neobvezen zato se zavezanci še vedno lahko registrirajo in plačajo DDV v vsaki državi članici, v kateri je DDV neposredno obračunan.
Za nemoteno mednarodno upravno sodelovanje na področju VEM vsaka država članica imenuje koordinatorja VEM, ki deluje kot pristojni organ in enotna kontaktna točka za vprašanja v zvezi z VEM iz drugih držav članic.
Dodatne informacije so na voljo na spletni strani EU in spletni strani FURS.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.