Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete, v 12. izdaji z dopolnitvijo točke 3.5.1 Skupinsko zavarovanje odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora.
DOHODNINA – DOHODEK IZ ZAPOSLITVE
3. 2. 2025
Bonitete
sprememba dokumenta
***
Več na povezavi: Bonitete, 12. izdaja, december 2024
3.5.1 Skupninsko zavarovanje odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora
Z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB, Ur. list RS, št 104/24) se z novim desetim odstavkom 43. člena ZDoh-2 posebej določa izračun zneska bonitete, ki se všteva v davčno osnovo, če delodajalec zagotovi skupinsko zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora.
Znesek bonitete na delojemalca se (ne glede na prvi in enajsti odstavek 43. člena ZDoh-2) določi v višini 1 % dohodka iz delovnega razmerja, ki se všteva v davčno osnovo, prejetega v posameznem mesecu pri delodajalcu, ki zagotavlja boniteto. Dohodki, ki se vštevajo v davčno osnovo, so vsi dohodki delojemalca, ki jih prejme od delodajalca in se vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Če delojemalec ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu, ki zagotavlja boniteto, znaša boniteta za vsak mesec vključenosti v zavarovanje 1 % dohodka, ki se všteva v davčno osnovo in se prejme v posameznem mesecu pri delodajalcu, vendar ne manj kot 2 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Če delojemalec ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu, se šteje, da je boniteta prejeta ob izplačilu dohodka tudi za vse mesece pred mesecem izplačila dohodka, v katerih ni bilo izplačanega dohodka, oziroma na zadnji dan davčnega leta. Pravilo iz prejšnjega stavka pomeni, da mora delodajalec za delojemalca obračunati bonitete za vse mesece, v katerih ni izplačal nobenega drugega dohodka iz zaposlitve ali ga ni izplačal v decembru tekočega davčnega leta.
Primer:
Delodajalec je delojemalcu izplačal dohodek iz zaposlitve zgolj v novembru tekočega leta. Ob tem dohodku bo delodajalec obračunal bonitete za 11 mesecev, če je bil delojemalec vse leto vključen v to zavarovanje. V novembru bo vrednost bonitete 1 % od prejetega dohodka (vendar ne manj kot 2 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec), za preostalih deset mesecev pa za vsak mesec 2 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. Ker v decembru tekočega leta delojemalcu ni izplačal nobenega dohodka, bo delodajalec boniteto za december obračunal najpozneje na zadnji dan tega davčnega leta, in sicer v višini 2 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec.
Vrednotenje bonitete za zavarovanje odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora po desetem odstavku 43. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2, se nanaša na zavezance, ki so poslovodje ali člani organov nadzora v trenutku prejema dohodka (v obdobju zavarovanja opravljajo to funkcijo). Navedeno velja tudi za zavezance, ki so naknadno vključeni v zavarovanje s prevzemom določen funkcije (čeprav npr. v času sklenitve zavarovanja te funkcije še niso opravljali).
Če so v skupinsko zavarovanja odgovornosti vključene tudi druge osebe (poleg poslovodstva in članov organov nadzora), se zanje boniteta ne obračuna. Znesek bonitete se obračuna le tistim fizičnim osebam, ki so na zakonski podlagi odgovorne za nastalo škodo, ki je tudi predmet zavarovanja na podlagi konkretne zavarovalne police. Po Zakonu o gospodarskih družbah - ZGD-1 so člani organov vodenja in nadzora solidarno odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog (razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti). Druge fizične osebe, vključene v zavarovanje, ki ne nosijo tovrstne zakonske odgovornosti za nastalo škodo, kot posamezniki nimajo posebne ugodnosti in se zato boniteta zanje tudi ne obračuna.
Boniteta iz naslova skupinskega zavarovanja odgovornosti poslovodstva in članov organov nadzora se določi za vsako funkcijo, ne glede to, na kakšen način se zagotavlja skupinsko zavarovanje (ali vsaka družba, v kateri zavezanec opravlja funkcijo, sklene tovrstno zavarovanje, ali pa če se zavarovanje sklene za več povezanih družb).
Ne glede na to, ali je delodajalec sam sklenitelj zavarovalne pogodbe ali če zavezanec pri sklenitelju zavarovalne pogodbe ne opravlja tudi funkcije poslovodstva ali člana nadzornega organa, se osnova za vrednost bonitete določi glede na dohodke, ki jih dosega pri delodajalcu, v zvezi s katerim opravlja to funkcijo, po pravilih kot so določena v desetem odstavku 43. člena ZDoh-2:
- če zavezanec pri delodajalcu dosega redne mesečne dohodke iz delovnega razmerja, je znesek bonitete 1 % dohodka iz delovnega razmerja, ki se všteva v davčno osnovo, prejetega v posameznem mesecu pri delodajalcu;
- če zavezanec pri delodajalcu ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve, znaša boniteta za vsak mesec vključenosti v zavarovanje 1 % dohodka, ki se všteva v davčno osnovo, prejetega v posameznem mesecu pri delodajalcu, vendar ne manj kot 2 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. Če ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu, se šteje, da je boniteta prejeta ob izplačilu dohodka tudi za vse mesece pred mesecem izplačila dohodka, v katerih ni bilo izplačanega dohodka, oziroma na zadnji dan davčnega leta.
Deseti odstavek 43. člena ZDoh-2 določa, da v primeru, če delodajalec zagotovi skupinsko zavarovanje odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora znesek bonitete na delojemalca znaša 1 % dohodka iz delovnega razmerja, ki se všteva v davčno osnovo, prejetega v posameznem mesecu pri delodajalcu. To pomeni, če delodajalec zagotovi zavarovanje odgovornosti poslovodni osebi ali članu nadzora, ki pri delodajalcu prejema redne dohodke iz delovnega razmerja, v januarju 2025, se znesek bonitete izračuna od skupnega zneska dohodka iz delovnega razmerja (plača in nadomestila plače, drugi dohodki iz delovnega razmerja, ipd.), prejetega v mesecu januarja 2025 (npr. decembrska plača, ki se izplačuje v januarju). Boniteta pa se tako prvič po novem načinu obračuna v obračunu davčnega odtegljaja (REK-O obrazcu), ki ga bo delodajalec predložil v mesecu februarju 2025 (pri plači za mesec januar 2025).
Pri prehodu na nov, pavšalni način obračunavanja bonitete iz naslova skupinskega zavarovanja odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora, se lahko upošteva dejansko stanje ob plačilu dohodnine za boniteto za tovrstno zavarovanje iz predhodnega obdobja. V primeru, ko je bila za posameznega zavezanca dejansko plačana dohodnina od bonitete za določeno obdobje zavarovanja (ki sega tudi v leto 2025), potem se nov, pavšalni način vrednotenja bonitete uporabi po poteku tega zavarovalnega obdobja. Navedeno pa ne velja za osebe, katerim se boniteta po tej pogodbi še ni obračunala po prejšnjem načinu obračunavanja tovrstne ugodnosti (ker so se npr. zavarovanju priključili zaradi nastopa funkcije po sklenitvi zavarovalne pogodbe in po plačilu zavarovalne premije).
Primer:
Delodajalec je obračunal bonitete za obdobje 4. 1. 2024 do 31. 3. 2025 že v letu 2024 v skladu s tedaj veljano zakonodajo. Obračun bonitete je bil izveden enkratno, upoštevajoč vrednost zavarovalne premije za celotno obdobje. Za obdobje in za zavarovance, katerim je bila boniteta že obračuna v letu 2024, jo po novem določilu ni potrebno ponovno obračunati. V navedenem primeru bo delodajalec boniteto za zavarovanje skupinske odgovornosti poslovodstva in članov organov nadzora obračunal v skladu z desetim odstavkom 43. člena ZDoh-2 za obdobja zavarovanja od 1. 4. 2025 dalje (pri plači za april 2025, izplačani v maju 2025)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
