Hote ali nehote gledam tako serijo skozi svoje kazenskopravno formalistične oči. Na primer, v tej seriji je obveščevalna služba vodila določeno operacijo, v kateri so želeli priti na sled »velikim ribam« organiziranega kriminala, zato je dopuščala izvrševanje kaznivih dejanj, lokalni policiji pa zelo splošno prepovedala izvajanje kakršnih koli ukrepov na določenem območju in zoper določene osebe, da ne bi s tem ogrozila ciljev obveščevalne operacije. Tudi glede kaznivih dejanj, ki niso imela neposredne oziroma sploh povezave s ciljem operacije. Dejansko so bila določena območja (neka stolpnica), kjer so se izvrševala kazniva dejanja, nedotakljiva in nedosegljiva lokalni policiji, pri čemer je glavni akter oziroma vodja organizirane združbe (kvarnik: kot se izkaže kasneje, tudi tajni policijski sodelavec) neprestano izvrševal huda kazniva dejanja.
Slovenska ureditev ta vprašanja delno naslavlja. Po 159. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se zaradi razkritja obsežne kriminalne dejavnosti lahko začasno odloži odvzem prostosti osumljene osebe ali izvršitev drugih ukrepov iz ZKP, vendar le, če oziroma dokler ni podana nevarnost za življenje in zdravje tretjih oseb. Dovoljenje za odložitev teh ukrepov da na obrazložen predlog policije pristojni državni tožilec. Vendar je treba po mojem mnenju tako izjemo razlagati restriktivno,1 tako glede obstoja nevarnosti za življenje in zdravje tretjih oseb kot glede pogoja, da je odložitev ukrepa potrebna zaradi razkritja obsežne kriminalne dejavnosti. V okviru slednjega pogoja je treba po mojem mnenju presojati tudi, ali odlog konkretnih ukrepov zaradi konkretnega kaznivega dejanja sploh učinkuje na razkritje kriminalne dejavnosti oziroma ali bi ga izvršitev konkretnega ukrepa ogrozila, torej tudi povezavo konkretnega postopka in ukrepa, ki naj bi se odložil, z zasledovanim ciljem. Relevantno je seveda tudi, da ZKP pri izvajanju tajnega policijskega (so)delovanja prepoveduje izzivanje kriminalne dejavnosti (deveti odstavek 155.a člena ZKP).
Podobno določa 8. člen Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA) za razmerje med obveščevalno dejavnostjo in predkazenskim postopkom. Če obstaja sum kaznivega dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev, lahko direktor agencije od pristojnega državnega tožilca zahteva, da policija začasno odloži izvedbo dejanj in ukrepov v predkazenskem postopku, če to terjajo interesi varnosti države in pri tem ni podana nevarnost za življenje ter zdravje tretjih oseb. Vendar pa se določba četrtega odstavka 8. člena veže na ureditev drugega in tretjega odstavka 8. člena ZSOVA, ki urejata primer, ko agencija pri izvajanju svojih nalog ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje oziroma pripravlja ali organizira izvršitev kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. V tem primeru mora agencija o tem obvestiti generalnega direktorja policije in pristojnega državnega tožilca, oziroma če gre za kazniva dejanja v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije ali Slovenski vojski ali jih stori vojaška oseba, tudi Obveščevalno-varnostno službo Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Ob nujni restriktivni razlagi navedene določbe je uporaba te določbe vezana na situacijo, ko kaznivo dejanje odkrije agencija pri izvajanju svoje dejavnosti, omejena pa je tudi na kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev ter ne zajema drugih, morda z obveščevalno dejavnostjo povsem nepovezanih kaznivih dejanj in prekrškov.
Naslednje zanimivo vprašanje, ki se mi je zastavilo ob ogledu te serije, je povezano s posebnimi pooblastili, vezanimi na protiteroristično dejavnost. Policija na Severnem Irskem tako sme in mora ustaviti ter pregledati osebo, njene stvari ter vozilo, ne da bi za to obstajal določen konkreten razlog, in sicer v konkretnem primeru na podlagi Justice and Security Act (2007) z namenom boja proti terorizmu za osebe, če je konkretna oseba na določenem policijskem seznamu.2 Take ureditve na primer naša zakonodaja ne pozna, saj Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) na splošen in abstrakten način določa pogoje za varnostni pregled in pregled osebe (51. in 52. člen), ZKP pa za osebno preiskavo (214. člen). Drugo vprašanje je seveda potem uporaba teh pogojev v konkretnem primeru. Se pa seveda zastavlja neka podobnost med tem seznamom oseb, ki jih je treba vsakič pregledati, in načinom pravnega urejanja v angloameriških pravnih sistemih nasploh, ki bolj teži k urejanju posameznih situacij v sodni praksi ali predpisih kot pa k splošnim in abstraktnim predpisom.
V oči me je zbodel tudi pojav »streljanja po dogovoru« (shootings by appointment) v tretjem delu prve sezone,3 za katere prej, po pravici povedano, nisem vedela. Izvršujejo jih pripadniki paravojaških organizacij na obeh straneh konflikta, in sicer za različne kršitve. V konkretnem primeru je petnajstletnik prodajal drogo tudi izven predvidene hierarhične strukture kriminalne organizacije. Hitra raziskava na internetu pove, da je ta dogodek del širšega pojava paravojaškega kaznovanja, ki se ga, kot rečeno, poslužujejo organizacije obeh strani v konfliktu in ki sega od izgona iz Severne Irske na eni strani do usmrtitev na drugi strani. Nekakšen vzporeden, lokalni, neformalni kazenskopravni sistem, ki pokriva tako preiskovanje kot mediacijo, pregon in sankcioniranje kršitev pravnih in tudi moralnih pravil. Povezan je tudi s politično in zaostreno varnostno situacijo tega mesta in z neštetimi delitvami, ki jih Belfast doživlja; med katoličani in protestanti, kriminalci in drugimi, bogatimi in revnimi itd. To vse pa seveda vpliva tudi na razvoj pravne ureditve, ki se v primeru Velike Britanije kaže tudi v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jo je le-to razvilo v številnih primerih, odprtih proti tej državi, zlasti na področju protiteroristične zakonodaje.
Zdaj me čaka samo še zadnji del prve sezone, v katerem se bodo, domnevam, predstavljeni konflikti, zlasti tisti med obveščevalno in policijsko dejavnostjo, vsaj začasno razrešili. Vsekakor priporočam.
Opombe:
1 Žaberl, M.: 159. člen, v: Šepec, M., in drugi:ZKP s komentarjem, 1. knjiga. GV založba, Ljubljana 2023, str. 947.
2 Https://niopa.qub.ac.uk/bitstream/NIOPA/13205/1/stop-and-search-user-guide-may-2020.pdf (19. 5. 2023).
3 Mimogrede, BBC je že odobril drugo sezono.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
