Vlada je na seji odbora za gospodarstvo sprejela mnenje o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 59. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2), ki ureja normirane odhodke.
Predlagatelj izpostavlja vprašanje skladnosti omenjene določbe z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS, ki govori o enakosti pred zakonom. Z ureditvijo, po kateri se med zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, razlikuje glede na zavarovanje za polni delovni čas najmanj pet mesecev v koledarskem letu, se po mnenju predlagatelja brez stvarnega in razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, razlikuje med zavezanci, ki so zavarovani daljši čas v koledarskem letu, vendar ne za polni delovni čas.
Vlada meni, da je omenjena zahteva neutemeljena in da navedena določba ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS.
Vlada je mnenje med drugim utemeljila na razliki v položaju zavezanca, ki opravlja dejavnost kot izključno in posledično iz tega naslova dosega dohodke iz dejavnosti, s položajem zavezanca, ki opravljanju dejavnosti posveča omejen čas. Ob enaki dejavnosti in pogojih v splošnem navedena zavezanca ne moreta dosegati enakih prihodkov, zato tudi ni utemeljena enaka obravnava pri določanju maksimalne višine normiranih odhodkov.
Ločevalni kriterij med temi zavezanci, vezan na vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je po mnenju vlade ustrezen, saj je dovolj robusten in objektivno določljiv kriterij, ki ne omogoča arbitrarnosti. Vlada med drugim meni še, da je neprimerno in neutemeljeno v pavšalni sistem vgrajevati elemente, ki zelo natančno upoštevajo položaj posameznega zavezanca in s tem zapletejo sistem. Pavšalni sistem je namreč izbira zavezanca in ne obveznost, ne nazadnje pa se s tem tudi zmanjšuje enostavnost sistema, kar je osnovni namen sistema.
Vir: Ministrstvo za finance, 21. 8. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
