Svojo zadnjo kolumno letos posvečam tradicionalni kazenskopravni konferenci GV. Letos bo že petnajsta po vrsti potekala 28. in 29. novembra v Portorožu.
Konference so poseben svet. Poleg vsega ti še dajejo vedeti, kako hitro se staraš. Kot mladi raziskovalci na začetku svoje strokovne/znanstvene poti smo si želeli dobiti vstopnico za aktivno udeležbo na takem dogodku. Potem se čas začne res hitro vrteti, zmeraj hitreje pride tisti čas leta, ko se je treba spet usesti in domeniti za določeno konferenco. Sedaj pa, ko se vsako leto srečamo in pogovarjamo s kolegi, s katerimi pomagamo pri organizaciji te ali kakšne druge konference GV, vsakič znova modrujemo, kako smo se postarali in z določeno konferenco »gor zrasli«, če je to sploh kdaj popolnoma mogoče. Verjetno ne. Bolj ali manj se pri tem srečujemo z istimi kolegi, ki so pri tem pripravljeni sodelovati. Navadno to za tiste, ki niso zaposleni v neki znanstveni raziskovalni instituciji (kjer je predavateljska aktivnost relevantna vsaj za habilitacijske postopke), pomeni delo poleg običajnega dela.
Zanimiva in hkrati najbolj težavna stvar je izbor tem in posledično predavateljev. Teme naj bi bile aktualne, strokovne in s tem relevantne ter praktične, po drugi strani pa je treba dati prostor tudi kakšnim bolj teoretičnim temam, ki po mnenju praktikov verjetno niso tako praktične in relevantne. Vendar eno brez drugega ne gre. Večina vprašanj je v praksi verjetno rutinskih, ko pa ni tako, pride prav vsak dober argument in te je mogoče najti tudi v znanstvenoraziskovalnih delih. Prav tako je treba dati prostor mladim za njihov vstop v predavateljsko areno. Hkrati je treba zastaviti primerno razmerje med vnaprej določenimi temami in temami, ki si jih predavatelji sami izberejo. Precej zahtevna naloga in upam, da smo jo letos dobro opravili.
Prvo popoldne konference bo v celoti namenjeno mladim v slovenskem kazenskopravnem sistemu. Konferenca se namreč začne s sekcijo dr. Mojce M. Plesničar, ki se bo osredotočala na mlade, vpete v slovenski kazenskopravni sistem. Tema, ki je na žalost letos postala v splošnejšem smislu aktualna zlasti zaradi dogajanja v Beogradu in v Nemčiji, v Sloveniji pa zaradi dogodkov v Celju, v zadnjem času pa tudi v Kopru. Na pravnem področju pa je doživela kar nekaj različnih odzivov, na primer za znižanje starostne meje za kazensko odgovornost in za spremembe pooblastil zavodov, kjer se izvajajo zavodski vzgojni ukrepi. Tej sekciji bo sledila še okrogla miza o novem/starem zakonu o kazenskopravnem obravnavanju mladoletnikov, ki ima že več kot desetletno brado.
Naslednji dan bomo začeli z aktualnimi ustavnopravnimi vprašanji v sekciji, ki jo bom vodila jaz. Že nekaj let uspešno skušam pritegniti kolege svetovalke in svetovalce z Ustavnega sodišča, da na konferenci delijo svoje bogato ustavno in kazenskopravno znanje. Marsikdo od njih je tudi soavtor novega komentarja Zakona o kazenskem postopku, ki je izšel lansko leto pri GV Založbi pod uredništvom dr. Mihe Šepca. Gre za prvi komentar po znamenitem komentarju Štefana Horvata in je bil glede na številne novele tega zakona nujen. Sekcija bo obravnavala različna kazenskopravna vprašanja z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kar nekaj prispevkov se nanaša na pravico do osebne svobode, bodisi glede splošnejše predstavitve ustavnosodne presoje o tej pravici bodisi z vidika razlage kazenskega zakona in načela zakonitosti, narave hišnih redov zavodov za prestajanje kazni zapora ali evropskega prava, ki postaja tudi v kazenskem pravu zmeraj bolj relevantno in ga zaradi načela primarnosti evropskega prava ni dopustno zanemariti. Dr. Primož Gorkič pa bo v okviru te sekcije skušal razrešiti eno izmed večnih zagonetk kazenskega postopka: kako izpolniti ustavnosodne zahteve, izhajajoče iz pravice do obrazložene sodne odločbe v slovenskem kazenskem postopku, soočenem s številnimi obremenitvami, med drugim z zahtevo po ekonomičnosti postopka, pa tudi s časovno omejitvijo za izdelavo določene sodne odločbe.
Naslednjo sekcijo bo vodil dr. Miha Šepec, namenjena pa je predstavitvam nekaterih širših izbranih tem, vezanih na izdajo novega komentarja Zakona o kazenskem postopku. Izločanje nezakonitih dokazov je večna tema, ki ima vedno svoje zagovornike in nasprotnike, enako velja za absolutno in utilitaristično koncepcijo izločitve dokazov. Načelo kontradiktornosti dobiva nove razsežnosti tudi v povezavi z izvedenstvom v kazenskem postopku, zlasti s krepitvijo položaja obrambe v praksi. Dr. Luka Vavken pa bo izpostavil (ne)ustreznost podaljševanja pripora s strani Vrhovnega sodišča, kot je to določeno v 20. členu Ustave. Predstavljeni bodo tudi standardi FORCE za uporabo Uredbe 2018/1805 o čezmejnem začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja v kazenskem postopku.
Zadnja sekcija, netipična za kazenskopravni formalizem, a zato toliko bolj dobrodošla, je namenjena predstavitvi projekta Bremena dela v kazenskem pravosodju, vodil pa jo bo dr. Matjaž Ambrož. Prav tako bodo nosilci različnih vlog v kazenskem postopku predstavili svoj pogled na (psihološka) bremena, ki jih nosijo pri opravljanju svojega dela. Mogoče (nam) bo delitev izkušenj pokazala, da v nekaterih dilemah in težavah nismo/niste sami.
Konferenca bo tudi priložnost, da se vsaj enkrat na leto srečamo posamezniki, ki se s kazenskim pravom tako ali drugače ukvarjamo. Vabljeni in upam, da se srečamo.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
