Predvolilna temperatura počasi narašča. Politične stranke – ene manj, druge bolj – mukoma iščejo kandidate za oblikovanje svojih kandidatnih list. Tiste stranke, ki so še ohranile nekaj strankarske narave, posegajo po preizkušenih, zaslužnih političnih kadrih. Druge se jih trudijo napraskati od vsepovsod. Vsem pa je skupno, da si povečini ne zastavljajo ključnega vprašanja: kako najti ljudi, ki se bodo s svojim znanjem, ugledom in sposobnostjo dejansko lahko uveljavili na bruseljskem parketu in tam v imenu svojih volivk in volivcev tudi pustili institucionalni pečat.
To zadnje je mogoče doseči le, če izvoljeni posameznik ne poseduje samo splošnih političnih in organizacijskih kompetenc, temveč nekaj ve in razume tudi o evropskih zadevah. Ima, če hočete, v glavi in političnem programu idejo, nemara celo načrt, kaj storiti z Evropsko unijo. Brez tega je vsak »slovenski« poslanec v Evropskem parlamentu ali pa celo evropski komisar iz Slovenije popolnoma gol in bos, nekakšen politični pajac, ki svojo bruseljsko avro lahko prodaja samo podalpskemu človeku.
Prav zato, in predvsem zato, bi morala biti predvolilna kampanja na evropskih volitvah namenjena evropskim temam. Nikakor to ne bi smelo biti zgolj tekmovanje bolj ali manj (ne)znanih političnih obrazov, katerih razprave se bodo začele in končale v domačem političnem peskovniku, prežetem z aktualno vladno in opozicijsko problematiko. Evropski poslanci, izvoljeni v Sloveniji, so v Evropskem parlamentu del evropskih političnih strank, tamkajšnjih političnih zavezništev, katerih demokratično poslanstvo je obravnavati nadnacionalne izzive.
Teh pa ni malo. Nasprotno. Njihovo število se vztrajno povečuje, z njim pa tudi teža odločitev, pred katerimi že na kratki rok stoji EU. V tej luči bi morali kandidati na evropskih volitvah iz Slovenije pojasniti, kako široko in globoko Evropsko unijo si želijo. Kako naj se nadaljuje razvoj njenega nadnacionalnega upravnega aparata? Naj razvije svojo varnostno in obrambno unijo? Kaj to pomeni za naše ekonomsko upravljanje? Katere naj bodo naše vrednostne in politične prioritete? Če ne moremo vsi potovati z enako integracijsko hitrostjo, v kolikšni meri in kako naj pride do diferenciacije med državami članicami?
Na ta in še na številna druga izvirno evropska vprašanja bi morale odgovoriti evropske volitve. Iz vsebine teh odgovorov bi se napajala demokratična legitimnost Unije. Ta pa bi bila podlaga za demokratični mandat predsednice Evropske komisije in njene celotne ekipe, ki bo v sodelovanju z Evropskim svetom narekovala zakonodajno agendo prihodnjih pet let. Iz teh razlogov potemtakem ni ključno samo to, da se evropskih volitev udeležimo, temveč je pomembno, da imamo tam na voljo tudi evropsko izbiro v obliki kandidatov, ki o EU nekaj vedo in bodo na evropskem parketu s svojo persono in znanjem dejansko sposobni tudi kaj doseči.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
