Naj na začetku najprej jasno zapišem, da članek ne bo strokovna analiza niti razlogov niti posledic, še manj pa kritika Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1).
Vsebino zakona navaja 1. člen, in sicer, da gre za ureditev pravne podlage za povračilo škode, pristojnost sodišč in ureditev posebnih pravil postopka, ki omogoča učinkovito sodno varstvo. Prav tako zakon ureja dostop do dokumentov in podatkov Banke Slovenije, ki jih je ali bi jih morala upoštevati pri izreku izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke, ki je bil izrečen na podlagi 253.a in 261.a člena Zakon o bančništvu (ZBan-1), ter objavo odločb Banke Slovenije, s katerimi so bili izrečeni izredni ukrepi.
V 4. členu zakon opredeljuje pravno podlago za povračilo škode, in sicer: »Nekdanji imetnik je upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen.« Zakon posebej določa, da se obligacijska določila o zastaranju v postopkih po tem zakonu ne uporabljajo.
Izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru je določena v 6. členu zakona, ki o zahtevkih odloča prednostno.
Posebnost zakona so t. i. virtualne podatkovne sobe (9. člen), ki jih vzpostavi Ministrstvo za finance za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep. Pristojno ministrstvo je obvestilo o vzpostavitvi podatkovnih sob objavilo 16. 9. 2024, od navedenega datuma pa tečejo roki za vložitev kolektivnih tožb (28. člen) – šest mesecev od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, tj. do 16. 3. 2025 – ali individualnih tožb (27. člen) – devet mesecev od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, tj. do 16. 6. 2025.
V primeru individualne tožbe po 27. členu se ta vloži zoper Banko Slovenije. Tožnik lahko zahteva ugotovitev obstoja obveznosti povrnitve škode, opredelitev po višini pa si pridrži v skladu s 40. členom. Zahtevek mora po višini opredeliti v mesecu dni od vročitve pravnomočne sodbe o temelju. Poleg zahtevka za ugotovitev obstoja obveznosti povrnitve škode lahko individualni tožnik zahteva, da sodišče ugotovi, da je nekdanji imetnik.
Za tožnike je pomembno tudi zakonsko določilo 34. člena, da je dokazno breme na toženi stranki, tj. Banki Slovenije, pri čemer so izjema od zapisanega pravila zahtevki po drugem in tretjem odstavku 27. člena in po 43. členu zakona.
Obveznost izplačila odškodnin preide na Republiko Slovenijo, ki ima v sodnih postopkih po tem zakonu položaj stranskega intervenienta.
Agencija za trg vrednostnih papirjev je objavila Sklep o obrazcih za vložitev vloge za dostop do virtualne podatkovne sobe, na temelju katerega bosta pooblaščenim upravičencem omogočena vstop in pregled dokumentacije.
Zakon predvideva več posebnosti, ki bi delno lahko tudi otežile uveljavljanje škode v primeru izbrisanih delničarjev. Ali bodo krivice v celoti popravljene, bo torej pokazal šele čas.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
