Namen novele Zakona o financiranju občin (ZFO-1E) je povečati delež sredstev občinam, zagotoviti namensko porabo sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji, z novimi kazalniki pa določiti objektivnejšo oceno razvitosti posameznih občin. Poleg tega novela občinam odpira možnost pridobitve dodatnih sredstev z izdajo občinskih obveznic in zadolževanjem v tujini.
Vsebino novele sta podprli Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije, ki predstavljata 195 od skupno 212 občin in sta 28. oktobra 2024 podpisali dogovor o višini povprečnine ter nov način izračuna povprečnine, ki je ena najpomembnejših sprememb v ZFO-1E. Rešitve pa je podprl tudi Državni svet.
Poglavitne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o financiranju občin Dodatna sredstva občinam za zmanjševanje objektivnih razlik
Občinam se namenjajo dodatna sredstva za zmanjšanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin ter povzročajo razlike med prihodki občine in njenimi stroški za izvajanje zakonsko določenih nalog. S ciljem zmanjševanja objektivnih razlik med občinami je bil jeseni 2024 dogovorjen nov način izračuna višine povprečnine in razdelitve 1,5 odstotka dohodnine. Z današnjim sprejetjem ZFO-1E pa rešitev za kritje dodatnih stroškov, ki je bila začasno določena z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026, postane trajna.
Sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji25 slovenskih občin z evidentiranimi romskimi naselji je dodatna sredstva prejemalo že od leta 2021, vendar občine niso bile dolžne sredstev porabljati namensko in o tem poročati vladi. Odslej bodo morale o namenski porabi sredstev poročati vsako leto do 31. marca. Zakon hkrati določa kriterije, na podlagi katerih se bodo omenjena sredstva razdelila med občine (število evidentiranih romskih naselij v občini, število prebivalcev v teh naseljih, število vseh prebivalcev v občini, površina občine in njena razvitost).
Kazalniki razvitosti občinZakon prinaša posodobljen nabor kazalnikov za določanje razvitosti občin, ki se ugotavlja vsaki dve leti in služi kot kriterij pri določanju višine sredstev za občine z evidentiranimi romskimi naselji in pri določanju stopnje sofinanciranja investicij iz državnega proračuna. Kazalniki so mednarodno primerljivi in temeljijo na podatkih, ki so javno dostopni v bazah državnih organov.
Nov mehanizem za odpravo nelikvidnostiZakon uvaja nov mehanizem z ukrepi za odpravo trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti občine. Ta mehanizem sproži Ministrstvo za finance: če ugotovi, da občina izpolnjuje zakonske pogoje, ustanovi posebni odbor, sestavljen iz predstavnikov občine ter ministrstev za finance in za javno upravo, ter pripravi ukrepe za odpravo stanja.
Spremembe na področju zadolževanjaNajvečji obseg možnega zadolževanja občine za investicije se zvišuje za pet odstotnih točk. Tako obveznost občine, posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne bo smela preseči 15 odstotkov (do sedaj 10 odstotkov) realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja.
Izdaja občinskih obveznic in zadolževanje v tujiniS sprejetjem ZFO-1E je vzpostavljena pravna podlaga za zadolževanje občin za infrastrukturne projekte, ki jih imajo vključene v občinske proračune, tudi pri mednarodnih razvojnih bankah, katerih članica je Republika Slovenija, to je pri Evropski banki za obnovo in razvoj, Evropski investicijski banki in Razvojni banki Sveta Evrope. Obenem se občinam ob vnaprejšnjem soglasju Ministrstva za finance omogoča izdaja občinskih obveznic.
Vir: Ministrstvo za javno upravo, 4. 3. 2025Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
