Primarno je to seveda zasebno vprašanje za vsakogar izmed nas. Za vse upam, da si ga boste ne le zastavili, temveč da boste nanj znali tudi dobro odgovoriti. Ker pa v kolumnah ni prostora za razpravljanje o zasebnih stvareh, zanimati nas mora res publica, si poglejmo, kaj si želimo od naše. Slovenske republike.
Leto 2013 bi bil že čas, da se stvari začno spet postavljati na svoje mesto. Prvi slovenski razvojni cikel dvajsetih let se je namreč iztekel, prelomil in sesul. Zlomljen je vsaj že dve leti in čas je, da zaženemo novega. Ne le v metaforičnem, temveč tudi v ekonomskem, političnem, na nek način pa tudi v pravnem smislu smo spet na začetku slovenske republike.
Jasno je, da bo treba zgraditi, ne nujno drugo, vsekakor pa drugačno republiko. Ta bo, zanimivo, in zaradi tega bo naša naloga nekoliko lažja, imela enak ustavno-genetski kod kot obstoječa slovenska polis. Razlika bo le v tem, da bomo v novem razvojnem ciklu slovenske države te ustavne normative prenesli tudi v prakso.
Upam, da ni preveč optimistično, če zapišem, da nam novo leto po dveh desetletjih spet ponuja priložnost, da pokopljemo balkansko Slovenijo in da ustoličimo evropsko Slovenijo. Tako, ki bo torej dejansko odražala v ustavi zapisane vrednote, ki bo obrnjena na zahod, ki bo nasprotje obstoječe duhovno-intelektualne-mentalne-kulturne zaprtosti, provincialnosti in samozadostnosti.
K temu optimizmu me navdaja dejstvo, da je balkanska Slovenija povsem po svoji zaslugi implodirala. Ekonomsko je izčrpala samo sebe, kot smo že bili vajeni od naših preteklih skupnih balkanskih držav. Razlika od tistih časov je le ta, da slovenska država ob tem ni propadla, da se ni nihče od nje odcepil in da je institucionalni sistem obstal.
Njegova primarna naloga v letu, dveh, ki bodo sledila, bo procesiranje krivcev za zatečeno ekonomsko stanje v skladu z ustavo in z zakoni, če je do njega prišlo z ravnanji, ki imajo znake kaznivih dejanj. To bo tako tudi priložnost za rehabilitacijo in ponovno oživitev slovenskega pravosodja. Sodna veja oblasti bo imela tako več kot preveč možnosti, da se izkaže kot neodvisna veja oblasti, ki hitro, učinkovito in nepristransko deli pravico.
Če bi do tega prišlo, bi se nov slovenski razvojni cikel, drugače kot pred dvajsetimi leti, pričel na novi, zdravi podlagi. To je bržkone nujno. V nasprotnem primeru nas čaka pravkar videni scenarij, iz katerega se resnici na ljubo še nismo v celoti izvili, in to po vsej verjetnosti v mnogo krajšem časovnem obdobju, kot je bilo preteklih dvajset let.
Zgoraj zapisano bi bila sijajna popotnica za leto 2013 in vsa tista, ki bodo sledila. Vlila bi nov up v srca in duše bodočih slovenskih generacij, ki se bodo lahko čim prej osamosvojile in začele živeti svoja, samostojna življenja. Njih samouresničitev pa je bistvo vsake polis, tudi slovenske. Tako malo je danes potrebno, da bi bilo vse to res. A hkrati manjka še kar nekaj zidakov, da bi lahko zgradili novo slovensko hišo na skali. Nam bo vendarle uspelo?
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
