S kapljami čez rob mislim v prispodobi na dogodke, ki so skorajda verižno povozili demokratične in pravne standarde, ki si jih – če tudi to ni zgolj le še privid – prizadevamo zagotoviti v tej naši državi. Nedopustno fotokopiranje poslanskih podpisov na referendumski zahtevi, izginotje referendumskih podpisov, policijsko preverjanje verodostojnosti poslanskih podpisov v parlamentu, primer balkanski bojevnik ter izvolitev kompromitiranih županov v Državni svet – vse to so že kaplje čez rob. Verjetno se sicer kje v ozadju na neprimeren ali celo nedovoljen način pretaka mnogo več grenke tekočine, morda v obliki kakih neprimernih investicij, sanacij in drugih »pretokov«. Toda vse to je pogosto daleč od oči in srca državljanov. Kar pa je vidno očem, sproža neposredne človeške odzive, v navedenih primerih v obliki razočaranja, zgražanja in ogorčenja. In zavedati se je treba, da organizirani sindikalni protesti niso nič v primerjavi s tistimi, ki jih spontano vodijo jezne in divje skupine razočaranih, ogorčenih in obupanih državljanov.
Če bomo prelili še nekaj takšnih kapelj čez rob, bo takšnih državljanov že toliko, da jih bo lahko ustavila le organizirana prisila. Država s policijo in pendreki, torej. Tista državna oblast, ki naj bi to ljudstvo varovala in mu zagotavljala človeka vredno življenje. Kljub temu, da si morda kak fanatik ali nevednež tega celo želi, je treba odločno storiti vse, da do tega ne pride. Toda tudi t.i. grški scenarij se lahko zgodi, če ne bomo zelo hitro dojeli, da demokracija in pravna država nista le nekakšni floskuli, pač pa vrednoti, za katere si je vredno prizadevati. Le demokratična in pravna pot iz krize je namreč prava pot. Vsaka druga vodi dolgoročno v diktaturo in (še večjo) nepravičnost.
Naj na kratko povem, kaj si mislim o omenjenih zadnjih dogodkih. Fotokopiranje poslanskih podpisov je najmanj arogantnost in slab zgled. Izguba več sto zbranih referendumskih podpisov državljanov je nedopustna napaka, ki zaradi (še) neovrženih sumov o morebitni protipravni zatajitvi teh podpisov zbuja strah pred bodisi malomarnostjo bodisi predrznostjo državnih uradnikov ali celo javnih funkcionarjev.
Zadeva balkanski bojevnik je nov boleč udarec naši že tako oslabljeni pravni državi, kajti četudi je sodnik sodil po zakonu, so bile nekatere napake na strani državnih organov storjene. Zaradi teh so nekateri obtoženci bodisi mesece neutemeljeno presedeli v priporu ali pa so se nekateri krivci izognili roki pravice, pri čemer je največja družbena škoda ta, da se je v javnosti tudi v tem primeru ustvaril prevladujoč vtis, da zadeve niso potekale zakonito in pošteno.
Izvolitvi mariborskega in koprskega župana v Državni svet sta dokaz, da je naša že tako skromna demokratična kultura padla pod vse razumne nivoje. Oba župana glede na pretekla dejanja očitno nista več osebi, ki bi lahko objektivno uživali dovolj zaupanja za opravljanje javne funkcije, zato bi se morala oba iz etičnih in političnih razlogov že sama umakniti s svojih političnih funkcij. Njuna izvolitev v Državni svet je zato v posmeh vsem poštenim državljanom in pomeni dodatno onečaščenje slovenskega političnega prostora.
Prekinitev seje Državnega zbora zaradi informativnih razgovorov kriminalistov z nekaterimi poslanci glede pristnosti njihovih podpisov na zahtevi za referendum je škandalozna. Četudi je do tega prišlo zaradi povabila samih poslancev ali zaradi zavzetosti kriminalistov, bi si Državni zbor ne smel dovoliti, da njegovo sejo prekine takšna intervencija izvršilne oblasti oziroma policije.
Vse to je seveda le nadaljevanka dosedanjih političnih nespodobnosti in afer, predvsem tistih, pri katerih politika izkazuje visoko stopnjo neobčutljivosti glede etičnih, pravnih in političnih standardov. Ignoranca mnogih politikov zdaj resnično že kaplja preko roba in postaja nevarna.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
