Pa vendar, sam ocenjujem, da gre sedaj za precejšen premik v, po moji osebni oceni, pravo smer. Še natančneje, če bomo znali izkoristiti vse potenciale teh sprememb bo možno bistveno hitreje in, kar je še pomembneje, v smislu organizacije dela tudi kvalitetnejše, izvajati kazenske postopke.
Uvedba sporazuma o priznanju krive, predobravnavnega naroka in povečane možnosti pri izreku kazenskih sankcij že pri sodbi po glavni obravnavi, so samo nekatere izmed teh potencialov, ki bodo imeli v kazenskem postopku različne učinke in, če jih bomo znali izkoristit, predvsem pozitivne.
O dogovarjanju med obtožbo in obrambo sem napisal že precej, zato ga danes puščam bolj ob strani. Upam seveda, da se policija in tožilstvo včasih ozreta preko meja in vidita, da je ta institut uporaben zlasti v korupcijskih kaznivih dejanjih, kjer v koruptivni verigi vedno obstaja »šibki« člen. Ta »šibki člen« pa je dragocen vir informacij, ki jih v teh primerih nikoli ni dovolj. Vsa odmevna sojenja v sosednji Hrvaški so pravzaprav utemeljena na njih. Mislim, da sem dovolj jasen.
Zame bolj pomembna je jasnejša strukturiranost osrednjega dela – glavne obravnave. Prednarok in njegovi možni izhodi je takšen, da si osebno zlahka predstavljam čas, ko bo sodnik imel strnjen dan ali dva, na katerem bo opravil bistveno več prednarokov, kot sedaj glavnih obravnav in pri tem najprej izločil oz. zaključil tiste zadeve, za katere ni razlogov za »popolno« glavno obravnavo. Seveda si ne obetam »anglosaksonskega izplena«, ki je nekako med 80 in 90 % vseh zadev, a če se jih bo na ta način zaključilo 30 % smo »na konju«.
Mogoče še pomembnejša stvar je relativna prekluzija dokazov v postopku, saj sedaj prvi odstavek 289. člena določa, pogoj za postavljanje novih dokaznih predlogov na glavni obravnavi in sicer morajo stranke navesti utemeljene razloge zakaj tega niso zahtevale že na predobravnavnem naroku. Vprašanje sodne prakse je, v kakšni meri bo to ostala zgolj črka na papirju, a nekaj sem prepričan; nobena od strank po moje ne bo tvegala, da se kakšnega dokaza ne bi sprejelo in to nujno pomeni večjo angažiranost vseh.
Še pomembneje in neposredno v tej zvezi, je odločanje o izločitvi dokazov, ki jih ob omejitvi oz pogojevanju z utemeljenimi razlogi težje zahtevati na glavni obravnavi. Postopek predvideva poseben sklep (kar je bilo že do sedaj, vendar je sedaj to jasneje določeno in vezano na predobravnavni narok) in pritožbo na višje sodišče. Prednost razčiščevanja tega v kontradiktornem postopku in potrditev (ali razveljavitev) odločitve predsednika senata, lahko tako pomembno vpliva na primerno organizacijo glavne obravnave in v veliki meri omejuje možnost, da ti kasneje celotna zadeva »pade« zaradi tega dejstva. Ker je celotno delovanje omejeno na predsednika senata in ne senat v celoti, pomeni to tudi določeno operativno prednost, da ne govorim o tem, da bodo prav v primeru izločitev dokazov stranke bistveno bolj motivirane, da to storijo pravočasno.
Prav delo predsednika senata je prav tako ena izmed prednosti navedenih sprememb. Obtoženi se lahko odloči in odpove določenim pravicam tudi v primeru, če krivde ne priznava in s tem pomembno vpliva na hitrost postopka, med drugim tudi tako, da privoli oz. predlaga da mu ne sodi senat v predpisani sestavi, temveč sodnik posameznik okrožnega sodišča (285.f člen). Sam sem skorajda prepričan, da bo to dokaj pogosto, pomeni pa tudi večjo fleksibilnost tako sodišča kot tudi operativno prednost, saj bo mogoče uporabljati tudi manjše dvorane, ki jih ni nikoli na pretek.
Pri tem kratkem pregledu sprememb ni mogoče spregledati tudi drugih, ki nikakor niso nepomembne. Spremembe dosledneje zajemajo pojme kot so »dejstva« in »dokazi«, saj določajo ne samo utemeljevanje dokaznih predlogov, temveč navajanje konkretnih dejstev, ki se bodo dokazovala z konkretnimi dokazi, na kar naletimo na kar precej mestih.
Nenazadnje so zraven še določbe, ki tudi zavezujejo k aktivnejši vlogi tožilca, ki bo po določbi 321. člena v bodoče »predstavil« obtožnico in jo ne zgolj prebral, glede na vse določbe, ki zadevajo predobravnavni narok, pa tudi k nedvomno aktivnejši vlogi predsednika senata.
Sicer pa, bomo videli. Kot je rekel Benjamin Franklin: Kakšna pa je korist od novorojenca? Zaenkrat pa si dovoljujem takšno majhno navdušenost nad novotami. Kaj čmo: Variatio delectat! (spremembe so všečne)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
