Na srečo je odgovor spodbuden: pozitivno vseskozi prevladuje. Tudi kadar se v nekem ožjem svetovnem okolju, denimo v neki državi, dogaja kaj izrazito negativnega, npr. vojna, epidemija ali naravna katastrofa, to na skupni planetarni ravni bistveno ne poruši razmerja med pozitivnim in negativnim, v katerem prvo prevladuje nad drugim.
Dinamika pozitivnega in negativnega je verjetno najbolj nazorno upodobljena v kitajskem prikazu dualizma yin-yang, pri čemer nas ravno ta simbolika hkrati uči, da sta pozitivno in negativno zgolj človeški subjektivni, relativni in celo iluzorični predstavi. Iluzoričnost je na nek način prisotna že v tem, ko mislimo, da sta pozitivno in negativno eksistenčno ločeni lastnosti. V resnici sta eno in isto, saj je vsak svetovni pojav hkrati pozitiven in negativen. Tako je, denimo, bolečina po eni strani negativna, saj nam povzroča neugodje in nas ovira pri mišljenju in delovanju, po drugi strani pa je pozitivna, saj nas »prebuja« oziroma opozarja na napako, zaradi katere je do bolečine prišlo in nas s tem uči, kako se v prihodnje napaki izogniti.
Toda prava iluzoričnost pozitivnega in negativnega je v tem, da pravzaprav ne eno ne drugo v objektivnem smislu realno ne obstaja, pač pa gre zgolj za naše človeške predstave. To je podobno kot strah, za katerega ugotavljamo, da je znotraj votel, zunaj pa ga ni – da torej ne obstaja, četudi ga ljudje vsakodnevno doživljamo na bolj ali manj intenziven način. Tudi pozitivno in negativno sta del našega človeškega sveta in v tem smislu subjektivno povsem resnični lastnosti. Le skozi njiju se učimo in napredujemo, dokler doživljanja dobrega in zla ne presežemo z dvigom na bistveno višjo stopnjo razvoja. Podobno kot, denimo, ugotovimo, da smo se več let povsem nepotrebno vznemirjali zaradi nekega problema, ki zdaj, ko nanj gledamo z drugačnimi očmi, sploh (več) ne obstaja.
No, ker v tem kratkem zapisu nima smisla preveč filozofirati, si poglejmo še praktično plat našega doživljanja pozitivnega in negativnega. Če pretirano spremljamo medije, ki so polni novic o negativnostih doma in po svetu, dobimo malodane občutek, da je v svetu več negativnega kot pozitivnega. Prav tako se nam lahko pojavi tak občutek ob spremljanju sedanje predvolilne kampanje ali ob branju različnih anonimnih opravljanj, obrekovanj ipd., ki jih prestrašeni in na različne načine prizadeti ljudje vsakodnevno objavljajo v raznih e-forumih in drugih oblikah, ki jih omogoča internet, ali pa jih morebiti pošiljajo naokoli v pisemski obliki. Seveda je ob tem še ogromno drugih negativnih pojavov, od vojn, kriminala pa do družinskih prepirov. Vse skupaj je seveda skrajno zgrešeno, česar se ljudje pogosto zavedamo, vendar si kljub temu še ne moremo in ne znamo dovolj pomagati. Del človeške psihe se očitno rad napaja z negativnim, kajti sicer bi vsi negativizirani mediji, anonimni pisci, kriminalci in drugi negativci (p)ostali neopaženi, spregledani in pozabljeni.
Toda že naš vsakdan nam na srečo kaže, da je, kot rečeno, v svetu več pozitivnega kot negativnega. V večjem delu sveta je tako, da se ljudje večinoma sprehajamo po ulicah z občutkom varnosti. Ne bojimo se, da bi nas policija ali vojska ustrahovala ali mučila. Še vedno si v pretežni meri medsebojno zaupamo in si v primeru nesreče pomagamo. Svobodno potujemo marsikje po svetu. Brez strahu se združujemo, izražamo večji del svojih mnenj, tudi svojo veroizpoved, se veselimo prostega časa in nasploh uživamo veliko svoboščin in pravic. Seveda je v nekaterih svetovnih okoljih situacija bistveno drugačna, kajti tam, kjer se bijejo vojne, kjer vladajo avtoritarni ali totalitarni režimi ali kjer ljudje množično umirajo zaradi bolezni ali lakote, prevladuje negativno. Toda zemeljski svet kot celota je še vedno v pretežni meri pozitiven. Zato tudi še vedno stoji in se razvija. Zato tudi vseskozi o(b)staja realno upanje, da bo vsako zlo v prihodnje preseženo z dobrim.
V času vsesplošne krize, ki jo doživljamo in jo bomo očitno doživljali tudi v prihodnjih mesecih in letih, je spoznanje o prevladi pozitivnega nad negativnim pomembna psihološka opora. Ponuja nam namreč realno upanje, da lahko tudi to obdobje prebrodimo ter iz njega izidemo celo pametnejši in boljši, kot smo sedaj. Če namreč sedanjo vrednotno, ekonomsko, socialno in drugače krizo doživljamo kot nekaj negativnega, imamo ob tem vso možnost, da k sebi s pozitivnimi dejanji postopno pritegnemo pozitivno energijo in vzpostavimo družbo zopet na bolj zdravih temeljih. Seveda pa ta prehod ni in ne more biti neboleč, kajti prav to je osnovna funkcija negativnega – da nas namreč preizkuša, izziva in na ta način nekoč predrami, da se prebudimo in izboljšamo. Če smo pri tem zaradi lenobe, razvajenosti, zavisti ali sovraštva prepočasni, potem pač za prehod v pozitivnejšo družbo plačamo višjo ceno. Vendar ne pozabimo, da je pozitivnega več od negativnega in da je naš boljši ali slabši jutri odvisen od naše lastne individualne in kolektivne odločitve.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
