Dejanja govore glasneje kot besede.
Flandrijski izrek
Niso časi slabi, slab je človek.
John Beaumont
Zadnja sobota v avgustu je vsako leto prav posebna. Park Tivoli zaživi v veličastni podobi, preplavijo ga mladi od vsepovsod in njihov glasbeni idol DJ Umek jih tja zvabi preko 20.000. Njihova osnovna želja je sicer glasbeni užitek, a Si.mobil se trudi, da bi si dogodek zapomnili tudi po humanitarni noti. Poleg vsakoletnega prispevka same družbe in nakazil od SMS-ov, ki jih v poletnih mesecih, tja do septembra lahko pošiljajo ljudje tudi preko Mobitela in Tušmobila na 1919 s ključno besedo »beliobroc«, že drugo leto zapored mladi prispevajo simbolično vstopnino 1evro, saj morajo ob vstopu na prireditveni prostor pokazati zahvalo, ki jo po poslanem SMS-u prejmejo.
In kam gre zbrani denar? V lanskem letu je bila na sedežu Belega obroča Slovenije vzpostavljena »prijazna soba« za pogovore z otroki, žrtvami različnih kaznivih dejanj, zlasti spolnih zlorab in nasilja v družini, letos pa bomo ob sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, pomagali pri opremi takih sob širom Slovenije. Na področju vseh enajstih policijskih uprav in okrožnih sodišč naj bi kmalu zaživele sobe, ki bodo pomenile vzpostavitev prijaznejšega okolja za pogovore s temi, že tako usodno zaznamovanimi otroki.
Začelo se je že pred leti. S prvo sobo v Celju. Danes ji lahko rečemo »začetnica«, saj ob odprtju razen lepe in prijazne podobe, ni nudila možnosti za snemanje pogovorov z otroki. Sledilo je Krško, ki to možnost ima in nudi, pa tudi Radovljica. Vse to je pomenilo obet kvalitetnejših pogovorov, predvsem pa zmanjšanja njihovega števila. Sledimo Evropi in svetu, ki prav tako želi, da otrok ne bi še dodatno zaznamovali.
Ministrstvo za pravosodje je v juniju pripravilo dvodnevni posvet na temo video konferenc, snemanja pogovorov z otroki, vzpostavitve seznama strokovnjakov, ki bi to delo opravljali, razčiščevanja dilem ali naj v prvi fazi zaslišanja opravijo posebej usposobljeni kriminalisti in kasneje še enkrat preiskovalni sodniki, kdo naj se pogovarja z otroki, kakšna znanja naj ima, kako je s poukom pravne dobrote, postavitvijo izvedenca in predvajanjem posnetkov na sodiščih. Številni strokovnjaki z različnih področij smo odstirali zadnje tančice mnogih skrivnosti in dilem o tem kako je drugod, kako naj bo pri nas, česa vse smo se že naučili, kje nam lahko koristijo izkušnje drugih in ali so ti pogovori uporabni tudi v civilnih postopkih, ko se odloča o stikih otrok s starši, pa tudi zaupanju v vzgojo, varstvo in oskrbo. Predstavniki policije, centrov za socialno delo, nevladnih organizacij, tožilstva, kazenskih in civilnih sodnikov, Odvetniške zbornice, projekta zagovorništva, smo na to temo strnili misli v zaključke, ki bodo vodilo k boljšemu jutri naših otrok. Tistih, ki se jim v življenju dogajajo hude stvari, pa jih morajo zaradi potreb različnih postopkov, tako civilnih kot kazenskih, »predajati« strokovnjakom, da ti kar se da pravično odločijo. Žal so sojenja dolgotrajna in mukotrpna, v želji po iskanju največje in edine materialne resnice, se za otroke dogaja marsikaj.
Mnogi starši, sorodniki, pa tudi strokovnjaki se nenehno sprašujejo kako otroka pripraviti na zaslišanje, kdo naj ga opravi, ali naj bo to intervju, pogovor ali pravo zaslišanje, predvsem pa kako je s poukom tako imenovane pravne dobrote, ki jo nudimo oškodovancem, ki so v bližnjem razmerju s storilci. Dokaj kategorično je bilo zavrnjeno stališče, da morajo tudi otroci dobiti tak pravni pouk, saj je veliko vprašanje kako ga podati, predvsem pa kaj se bo zgodilo, če jim poveš, da s tem spravljajo v postopek svoje najbližje, da so oni tisti, ki so za to in odgovorni. Že tako se vse preveč ukvarjajo s težo in bremeni, ki so jim jih naložili starejši, z vprašanjem kdo je kriv in zakaj se jim vse to dogaja, z nižanjem samopodobe in z uničenjem lastnega jaza. Prav je, da razlikujejo med resnico in lažjo in to je dovolj. Ker je prijava nasilja nad njimi obveza, dolžnost, nuja, zahteva in ni več prepuščeno ljudem, da bi o tem odločali; torej prijaviti ali ne, je prav, da otroci, ki se jim je to dogajalo, spregovorijo povsem neobremenjeni s tem kaj se bo zaradi tega odraslim, četudi so njihovi najbližji, zgodilo. Otroku vendar na noben način ne smemo naložiti bremena; posledic odkritja in prijave, pa tudi ne pričanja. Če govori resnico in zgolj le tega se mora zavedati, potem je dolžnost družbe, da naredi vse, da otrok neobremenjeno spregovori.
Težko bo zagotoviti tako zaželeni cilj, da to stori le enkrat samkrat. Če in ko bo spregovoril pred posebej usposobljenimi kriminalisti, bo morda to tako za tožilca kot sodišče dovolj, lahko pa bo moral svojo zgodbo še enkrat ponoviti, predvsem zaradi obrambe obtoženega, ki ima pravico soočenja, četudi posrednega, z obremenilnimi dokazi.
Dalj časa ugotavljamo, da je strokovnjakov za razgovore z otroki, zlasti psihologov, psihiatrov in kliničnih psihologov, premalo, zato je potrebno posebno usposabljanje in dostopnost seznama za vse, ki jih rabijo v različnih postopkih in za različne potrebe.
Video tehnika širom sveta že omogoča izvedbo video konferenc, ki v pravosodju zbližujejo obtožence in priče, pa četudi le preko kamere, prihranijo marsikateri izdatek za njihovo pot v daljne kraje, njihovo nastanitev, pa tudi vse ostale stroške, ki so s tem povezani. Zato je tako nujno sodelovanje Ministrstva za pravosodje, ki bo dalo okvir za take postopke, vzpostavilo pogoje zanje in poenotilo prakso. Ta že sedaj v nekaterih delih države, tam, kjer so »prijazne sobe«, poteka na otrokom dostopnejši in učinkovitejši način.
Letošnja jesen bo torej prinesla boljše pogoje v vse ostale kraje širom Slovenije. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo zagotovilo prostorske kapacitete, Ministrstvo za pravosodje vso video opremo, ki je hkrati največji finančni zalogaj, Beli obroč Slovenije pa bo preko »ŽUR-a z razlogom« pomagal z dodatno opremo in tako upravičil veliki cilj; zabavo mladih združiti s koristjo za sovrstnike. Tako bodo postavljeni povsem enaki pogoji za delo z otroki, žrtvami nasilja, pa tudi za potrebe razveznih postopkov in bo teorija zaživela tudi v dobri praksi. Ne bo več potrebe po ponovnih zaslišanjih čez leta, ko otrok s pozabo ali z manipulacijo spremeni prvotne izjave, škodi ali koristi storilcu, ponavadi predvsem slednje. Čas namreč »dela« za storilce nasilja, otrokom kot žrtvam pa zariše neizbrisen pečat žrtve, ki si ne opomore celo življenje. Tudi terapija je močno vprašljiva, če se izvaja v fazi razgovorov, saj so lahko z njo obremenjeni in drugačni, še zlasti pa je hudo, če otroka, ki že dosega pozitivne rezultate, ponovno vržemo v »žrelo« izpraševalcev in mu zadamo nove in nove rane. Nenazadnje je zaman tudi delo zagovornikov in pooblaščencev, ki so iz vrst odvetnikov, če morajo v želji po resnici in edino resnici, otroke pripravljati na pogovore in zaslišanja, za katera že vnaprej vemo, da ne bodo lahka in ne brez posledic.
Zatorej cilj opravičuje sredstva. Vse kar je narejeno na tem področju, je dobrodošlo. Pomeni izhodišče za naprej, željo po še boljšem in uspešnejšem delu z otroki, za katere smo vse to tudi dolžni narediti.
Zaradi tako pozitivnih ciljev kot si jih je zadal omenjeni »ŽUR z razlogom«, je v letošnjem letu prejel tudi posebno mednarodno nagrado, saj zabava tu prinaša veliko več. Pomeni dobrodelnost in željo po lepšem jutri za otroke, ki so danes žrtve, jutri pa to ne bi smeli biti več.
Od besed bomo končno prešli k dejanjem, tudi tam, kjer še nismo uspeli ustvariti najboljših pogojev za zaznamovane otroke. Izbrali bomo najboljše rezultate in izkušnje tujine, jih združili z domačimi in nekoč v bližnji prihodnosti rekli:«ni bilo zaman.« Splačalo se je. Končno imajo vsi naši otroci – žrtve, povsem enake pogoje, da o žalostnih dogodkih svojega otroštva spregovorijo, potem pa jim družba mirno pusti, da nanje čimprej pozabijo oziroma vsaj zmanjša posledice teh krutih dejanj.
Zato ŽUR ne bo le ŽUR, bo dejanje s plemenitim ciljem in poslanstvom. Hvala tudi vam za poslani SMS.
Znanje je edina dobra stvar za človeka,
edina slaba neznanje.
Sokrat
Tisti, ki so povsem zadovoljni, stoje z rokami v žepu in nič ne delajo,
nezadovoljni so edini, ki store kaj dobrega za človeštvo.
Savage Landor
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
