Moč oblasti, zlasti v demokratično organiziranih državah, nikakor ni aboslutno in izključno locirana v njenih izvajalcih – institucijah, kot so parlament, vlada in nenazadnje tudi sodišča. Deluje lahko le ob upoštevanju njene podstati, to je ljudstva, za katerega naj bi te institucije opravljale svojo vlogo, seveda v skladu s civilizacijskimi standardi, kamor sodi vse mogoče, od pravne države do spoštovanja človekovih pravic.
Da bi torej lahko neka država ustrezno zadovoljevala interese svojih prebivalcev, mora najprej izhajati prav iz slednjih standardov, ki predstavljajo njeno lastno omejitev. Drugače povedano, prav zaradi slednjih, je vladati v moderni državi izredno zahtevno in seveda zahteva določeno rahločutnost in sposobnost zaznavati, po domače poslušati.
Ne morem mimo zaključka, da v naši državi izvajalci oblasti niti približno ne poslušajo. Zato so, ko tisti, ki pričakujejo, da bodo vključeni v nek diskurz, ki zadeva nihovo življenje, izrazijo ogorčenje nad tem, da ne pridejo do besede, toliko bolj presenečeni.
Če samo pogledamo zadnjih par let, lahko ugotovimo, da je moralo kar nekajkrat priti do večjih protestov, na nižji ali višji ravni, da so se lahko stvari nekam premaknile. Od stavk v tovarnah, do delavskih protestov do sedanjih študentskih demonstracij, vse to so samo indikatorji, da tisti, ki so v odnosu do centrov moči podrejeni, preprosto niso imeli možnosti svoje interese ustrezno izraziti skozi za to predvidene “kanale” komunikacije.
Medtem, ko so se ljudje soočali s problemi, ki so zadevali njihovo življenje, od tega, kdo bo plačal prispevke za pokojninsko blagajno, kako naj preživijo brez zaposlitve in podobno – so se, na drugem planetu, dosti bolj, kot s tem ukvarjali, in se na žalost še ukvarjajo, s tem, kaj se da početi z umetnim penisom in bulmastifom, kolaboracijo s Hrvati in podobnimi nebulozami. Občasno je na tem planetu vse prikazano in se dejansko lahko razume kot spopad med Lucom Skywalkerjem in Darthom Vaderjem, pri katerem prvi nima prav pojma, kaj naj počne z novim svetleči mečem, ki ga je dobil in kjer drugi hrope skozi masko vedno bolj žolčne besede in sporočila. Zraven seveda veselo skačejo kronisti tega dogajanja in sporočajo v eter vsak korak in besedo te “space opere”, iščejo in “razkrivajo” medsebojne povezave in jih “akanalizirajo” med domevno zainteresirane poslušalce.
No, potem nekdo na to veselo sceno vrže kamen. In so vsi ti akterji, ki so pluli po vesoljskih prostranstvih in se šli svoje lastne medgalaktične igre in zarote, presenečeni. In če sem malce zloben, pogledi nekaterih predstavnikov oblasti so bili ob tem zelo podobni nekemu pogledu osebe, ki so ga daleč nazaj prenašale televizijske kamere iz Bukarešte. Mešanica presenečenja in strahu.
In potem se, da je stvar še bolj tragikomična, sprašujejo “kaj je resnično zadaj”, ali in koliko je prispevala k dogajanju policija (beri njena mati Katarina) in podobno. In space opera se nadaljuje.
Kar bi resnično moralo vse skrbeti je, da mladi, vsaj kolikor sem gledal njihove komentarje niso znali prav artikulirati, kaj naj bi sploh dosegli, da so, kot je dejal eden izmed njih, prišli pač nekaj “razčefukat” in podobno. Še bolj nas bi moralo skrbeti dejstvo, da je na enem napisu bilo možno prebrati “Janša, reši nas”, pa ne zaradi klicanja Janeza Janše konkretno, temveč zaradi očitno izražene želje po Mesiji – Odrešitelju in nenazadnje moralo bi nas skrbeti dejstvo, da so, tako sem vsaj razumel, hoteli vplivati na Vlado, protestirali pa so pred Državnim zborom, kar pomeni, da očitno ne vedo, kje in kaj počnejo posamezne institucije naše države.
Mladi so samo najbolj dinamičen in impulziven del družbe. So vedno tudi najbolj progresivni v smislu delovanja, ki na koncu zajame celotno družbo. In v tej, tako sam vidim te demonstracije, počasi vre. To pa je zelo resna stvar. Na žalost, ne pričakujem, da bo komu “potegnilo”, da je skrajni čas, da se začne poslušati in predvsem slišati.
P.S.
Niti teden dni kasneje nisem v medijih zasledil, da so iz ministrstva v šole poslali nekakšno deklaracijo ali nekaj podobnega, o varni spolnosti mladih. Me prav zanima, na katerem planetu so odgovorni sedaj.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
