Roza pentlja osvešča ljudi v boju proti najpogostejšemu raku žensk, to je raku dojk. V sodelovanju z mediji so bile izvedene mnoge kampanje, ki pa jih nikoli za tako odločen boj ni preveč. Zato ni pomemben dan boja, teden ali mesec, pač pa akcija, ki vsako leto traja 365 dni, na prestopno pa si ji pridruži še en dan.
Če nočeš zamuditi na cilj
ne čakaj na tiste, ki gredo za teboj
in ne hodi za tistimi, ki gredo pred teboj.
Nemška modrost
Veličina ni v tem, da nikoli ne padeš,
temveč, da se po padcu vedno pobereš.
Konfucij
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko ostaja,
in čeprav zdaj nimamo tiste moči,
ki je nekoč premikala nebo in zemljo,
smo, kakršni smo - z enakim junaškim srcem,
ki sta ga oslabila čas in usoda, vendar z močno voljo,
da bi se borili, iskali, našli in ne popustili.
Alfred Tennyson
Klub z razlogom – Janine Slovenke, je začel s prvo pomembnejšo akcijo, ki je vseslovenska, pomeni pa osveščanje v boju proti nasilju vseh vrst in nad vsakomur, pa tudi usodnimi boleznimi, kot so rak dojk, materničnega vratu, debelega črevesa, in srčno žilne bolezni, zaradi česar umre največ ljudi, tudi pri nas. V sodelovanju s članicami kluba prim.dr. Mojco Senčar, Viko Potočnik in prof.dr. Metko Zorc sem pripravila načrt poti v okviru Zveze kmetic Slovenije.
Prav kmečke ženske so tiste, ki nimajo tako velikih možnosti, da bi se seznanile z akcijami osveščanja in pomoči ljudem, saj so pogosto zaradi narave svojega dela vezane na dom, družino in kmetijo, ki ji posvečajo tudi ves prosti čas. Zato je izjemno pomembno, da se v okviru lokalnih združenj povezujejo v Zvezo kmetic Slovenije, ki ji predseduje gospa Irena Ule. Tak način povezovanja je že obrodil dobre rezultate, saj na njihova druženja prihajajo različni gostje, ženske so vključene v številne dejavnosti, tako mlade kot starejše si lahko izmenjujejo mnoge izkušnje, tudi na področju varovanja in zaščite pravic žensk. Za nami je uspešno srečanje v Polšniku pri Litiji, prihaja Lenart in za njim drugi kraji širom Slovenije.
Sama sem se v letošnjem letu že večkrat srečala z društvi kmečki žena in odzivi so prav presenetljivi. Na predavanju začutiš, da ljudje to rabijo, da so v dvorani taki, ki jih je nasilje že prizadelo, celo do take mere, da si ne upajo in ne zmorejo govoriti. Izdaja jih jok in ihtenje. Ob tem mi je bilo najhuje. A, tam kjer je volja, tam je tudi pot in mnoge so se že ojunačile in spregovorile o trpljenju in boleznih, ki jim ne prizanašajo. Izvirajo celo iz pretrpljenega nasilja, spolnih zlorab, veliko je psihičnega in ekonomskega nasilja.
Prim.dr. Senčarjeva jih osvešča v okviru EuropeDonne, ki ji predseduje, saj pomeni vsak pravočasno odkriti rak, življenje več.
Poslanstvo Kluba z razlogom – Janinih Slovenk, bo med ljudmi vsekakor zaživelo, saj Klub že združuje številne znane Slovenke, ki so zaradi svojega delo dosegle nominacijo ali naziv Slovenke leta. Pokrita so mnoga področja delovanja in zakaj ne bi združene naredile še več. So namreč kraji in ljudje, kjer se o nasilju še ne govori dovolj. Mnoge bolezni so še tabu tema in zato je potrebno na pot. K ljudem, v vsako še tako odročno vasico, da se srečamo in pogovorimo. In nedvomno je to tudi cilj projekta, ki ga v boju proti nasilju obeležujejo številni dogodki v mesecu novembru, zaključeni pa bodo ob dnevu človekovih pravic, 10.decembra.
Pred številnimi kršitvami si ne zatiskamo oči, širimo znanje in vedenje o pravicah, o enakopravnosti, ne glede na raso, vero, spol, premoženjsko stanje, status in še mnogo, kar dela ljudi tako različne. Prav je, da kljub krizi ne obupamo, da nas recesija ne pahne v malodušje, da bo vsak dan še slabše, da najhuje šele pride, da se ni moč izogniti niti revščini, niti pandemski gripi. Nenehne slabe novice iz domovine in tujine, iz krajev, ki jih poznamo ali ne, povzročajo depresijo, ki bo postala kmalu naš največji problem in bolezen.
Žalost ubija, uničuje vse dobro, greni dneve in noči, povzroča resne bolezni, otopelost in posledično celo smrt. Samomorilnost nas dviguje na visoko raven, ne izbira med mladimi in starimi, ne prizanaša niti otrokom. Odgovorni smo vsi, ki le zmoremo kanček moči, da širimo dobroto in prijaznost, da v teh, zlasti decembrskih dneh, ko se nekaterim ne godi nič bolje kot mesece prej, mnogi pa sanjarijo o potovanjih preko luže, bogati silvestrski večerji in čarobni noči, vsak dan naredimo vsaj eno, četudi drobno, a dobro delo. Če imamo in če zmoremo, damo, ponudimo, povemo in poskrbimo za tiste, ki nimajo.
Beli obroč Slovenije je tako na šesto obletnico ustanovitve, v soboto 5. decembra, ko je v mesto in deželo stopil Miklavž, kot prvi zmed treh dobrih mož, razdelil prehrambene bone med triinpetdeset slovenski družin. Z edinim ciljem, da žrtve kaznivih dejanj ne bodo lačne. Stekle bodo številne akcije, ki bodo, upam, v tem za nekatere tako prijaznem mesecu, prinesle srečo tudi tistim, ki je niso imeli in je celo sedaj nimajo. Nekaj dobrodelnih prireditev, ki so za nami in pred nami, bo pomagalo, da bomo na različne načine pristopili k ljudem in jim v krogu pomoči, ki jo nudimo, olajšali številne tegobe in polepšali dneve.
6. decembra bi morali že tradicionalno obiskati VDC Dolfke Boštjančič na Igu, a je prireditev žal odpadla. Pandemska gripa tudi gojencem ni prizanesla. Si.mobil pa jim je vseeno odpeljal 200 vrečk plišastih igrač, da jih bodo razveseljevale. Pripravili smo tudi lutkovno predstavo in z nami bi prišel celo Miklavž. Pa drugič!
7. decembra je bilo na sedežu Belega obroča Slovenije, Cigaletova 7 v Ljubljani, odprtje prelepe in tako potrebne sobe z razlogom – za prijazno zaslišanje otrok – žrtev kaznivih dejanj. Gre za donacijo letošnjega Si.mobilovega ŽUR-a z razlogom.
Slovenijo so v teh dne preplavile dobrodelne čestitke. Prišle naj bi do vseh sedemstotisoč gospodinjstev. Vsaj tako upam. Nikoli ne veš kako je z distributerji, kako prijazni so, ali res stopijo do vsakega nabiralnika ali ne. In vendar je njihovo glavno sporočilo, da vsakdo dobi vsaj čestitko s CD-jem v upanju, da ga lahko posluša. Na njem so prelepe božično-novoletne melodije, poleg vsega pa še položnica za skromnih pet evrov.
Seveda je cilj darilo in nikakor ga ni potrebno plačevati. Položnico odda le tisti, ki ima in zmore. Nikomur ničesar ni potrebno vračati. Kdor bo zmogel v tem decembru s plačanim zneskom prispevati za tiste, ki nimajo in komaj živijo, zaznamovani pa so od ran in brazgotin nasilja, mu bomo iskreno hvaležni. Darilo je pripravljeno z najlepšimi željami, opremljeno z lepimi mislimi in sporočili. Za nekatere bo morda celo edina čestitka v tem decembru.
In kako bomo denar delili? Odločili smo se, da prijazno pismo pošljemo vsem dvainšestdesetim centrom za socialno delo, da do januarja poiščejo tiste, ki na njihovem območju pomoč rabijo. Predvsem finančno. Možna je tudi pravna in psihosocialna. Skupaj s Skupnostjo centrov za socialno delo in predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bomo sredstva v januarju delili. Tudi med žrtve, ki so v varnih hišah in materinskih domovih, saj zanje nedvomno vedo in skrbijo prav predstavniki centrov za socialno delo. Že sedaj dobivamo veliko pisem ljudi iz varnih hiš in pomagamo kolikor moremo. A, tokratna pomoč bo, če se bodo ljudje seveda odzvali, veliko večja.
Želim si povezovanja tistih, ki imajo in onih, ki rabijo. Prav v teh dneh smo bile priče posebnemu dogodku, ko so prijazni ljudje iz Lipe Ajdovščina za gospo z otrokom, ki je prišla iz varne hiše, v povsem prazno, majhno stanovanje, namenili kuhinjo. In obe – žrtvi nasilja, sta presrečni. V svojem domu in končno v miru.
Odzvali so se še mnogi. Tudi Meblo iz Nove Gorice, ki je nekaj našim žrtvam že namenil »posteljo miru in nenasilja«.
Prav v mreženju je lahko uspeh, sreča za mnoge, ki dajo in one, ki dar sprejmejo.
Zato je potrebno tako na osveščanje kot na vse oblike darovanja gledati skrajno pozitivno, razmišljati optimistično in si reči: še smo dobri ljudje. V to se prepričamo tudi sleherno nedeljo zvečer, ko legendarni Mario v svoji oddaji zbira za ljudi iz socialnega dna, ki jim nesreče niso prizanesle. Kako lep in neverjetno dober občutek imaš, ko na ekranu zagledaš visok znesek. In še in še je prijaznih sporočil, ki morajo preplaviti Slovenijo, celo zasenčiti vsa tista, ki govorijo o brezposelnosti, nasilju, revščini in še čem.
Le tako se bomo lahko na polnoč 31. zazrli v nebo z ognjemetom, v kozarec penine ali oči nekoga, ki nam je blizu in brez kančka slabe vesti rekli tisti tako klasični: SREČNO!
Več pomeni en pfenig pomoči
kot za tisoč tolarjev sočutja.
Nemški
Zaradi drevesa se ovijalka vzpne do vrha.
Vietnamski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
