Celo pri kaznivih dejanjih tudi na, kot temu pravimo, kontinentu, se zna zgoditi, da pride do dejanja, ki sicer izpolnjuje znake kaznivega dejanja, vendar se nam lahko zazdi poseganje kazenskega prava pretirano ali pa celo neustrezno. A stoletja vztrajanja pri dokaj enovitem naboru kaznivih dejanj kazenskih zakonikov v Evropi omogočajo, da do tega pride relativno redko. Tako so v veljavi kazenski zakoniki, ki praktično nespremenjeni ostajajo že več kot sto let. K temu v veliki meri prispeva sama kompleksnost zakonodajnega postopka, pa tudi določena potreba po zadržanosti pri spreminjanju zakonov, integrirana zlasti v miselnost pravne kulture Zahodne Evrope. Pogosto je najti sklicevanje na Montesquieujevo navodilo, da »če ni nujno oblikovati zakona, je tudi nujno, da se ne oblikuje«. Čeprav je moderna družba v tehnološkem smislu sposobna produciranja enormne količine zakonodaje, vendarle nekje v vrednotnem ozadju ta misel ostaja.
Zaradi drugačnega pravnega sistema v anglosaškem svetu, predvsem pomena sodnih precendensov, je tam tega, še zlasti »čez lužo« bistveno več. Velikost ZDA, sama ustavna ureditev z zakonodajnimi možnostmi posameznih zveznih držav in zgodovinske okoliščine, v katerih so posamezni predpisi nastajali, so pač takšne, da se najdejo pravna pravila, ki nam izvabijo določeno nejevero, pogosto pa tudi nasmeh. Vsake toliko, ko v dnevnem časopisju manjka kakšna vrstica teksta, se pojavi kakšen primer takšnih pravnih posebnosti.
V dobi interneta se zlahka najdejo spletne strani z zbirkami takšni pravnih pravil, napisanih ali bolje narejenih je bilo tudi kar nekaj knjižnih izdaj, kjer si je kak avtor vzel čas in napaberkoval te pravne cvetke. Razlogi za takšno zbiranje so različni. Lahko so zelo resni – takšna je recimo zbirka znanega ameriškega pravnega teoretika in sodnika Richarda Posnerja: Sex Laws in America (prosti prevod bi nekako bil: Zakoni, ki urejajo spolnost v ZDA), ki je nastala kot neke vrste spremljajoča literatura k njegovemu obsežnemu delu Sex and Reason (Spolnost in razum). V slednjem se je ukvarjal z vprašanjem pravne ureditve spolnosti, potreba po tem pa je pravzaprav izvirala iz primera, ki so ga obravnavali na sodišču, kjer se je pokazalo, kot sam pravi v navedeni knjigi, »da sta golota in erotika emocionalni temi celo za starejše sodnike in tiste srednjih let«. V konkretnem primeru je šlo za vprašanje ustavnosti zakona, ki ga je nižje sodišče razlagalo, češ da striptizetam prepoveduje slačenje do popolne golote. Prav takšni primeri nenavadnih pravnih pravil, ki so se izoblikovali v ZDA, so zaradi svoje »žgečkljivosti« najbolj popularni.
Drug motiv za zbiranje teh pravil je seveda zabava in tega je največ. Sam sem pred kratkim v roke dobil knjigo Romana Leuthnerja: Strogo prepovedano se je tuširati gol (Nackt duschen streng verboten), ki vsebuje, kot navaja avtor: »najbolj nore zakone sveta«, ki je v tem pogledu zabavna prav zaradi tega, ker ob sicer najobsežnejšem delu iz ZDA obravnava takšne nenavadnosti tudi iz drugih delov sveta.
Iz obsežnega nabora pravnih nenavadnosti iz navedenega dela je nehvaležno zajemati. Če je še mogoče pametno vedeti, da se na primer v Iowi s partnerico ne smete poljubljati v javnosti več kot pet minut, v Marylandu pa celo ne več kot eno sekundo, je vprašanje, kaj je pravzaprav najbolj nenavadno ali vredno omembe. Osebno mi je recimo zanimiv predpis iz mesta Coeur d'Alene v Idahu, ki policiste, če zalotijo kak parček pri početju v avtomobilu, zavezuje, da vozilo parkirajo za vozilom akterjev, trikrat uporabijo avtomobilsko hupo, nato počakajo dve minuti in se šele po tem postopku lahko približajo avtomobilu. Glede na vsakodnevne izkušnje me prav zanima, ali je treba ob nespoštovanju tega pravila morebitne naslednje dokaze v kazenskem postopku izločiti.
Lažje mi je s prepovedjo iz Iraka, po kateri je prepovedano jesti kače v nedeljo, in celo s tem, da je v Uzbekistanu prepovedan biljard, bolj pa me kot ljubitelja ribolova zanima, ali resnično drži Leuthnerjeva navedba, da je treba v Nemčiji ribo, ki dosega zakonsko mero, če se ujame, tudi vzeti in se ne sme vreči nazaj v vodo. Ob popularnosti tako imenovanega »catch and release«, se mi zdi ta določba resnično nenavadna.
Slovenije v zbirki nisem našel, od sosednjih držav pa le Italijo in Madžarsko. Nekega dne, ko bo več časa, bi se kazalo lotiti iskanja slovenskih pravnih posebnosti. Nekega dne … Medtem pa samo opozorilo, da je na Madžarskem treba med posteljnimi aktivnostmi ugasniti luč.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
