Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

DOHODNINA – DOHODEK IZ ZAPOSLITVE

3. 1. 2023

 

Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

sprememba dokumenta

***

Več na povezavi: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 10. izdaja, januar 2023.

Vir: FURS, 3. 1. 2023

__________________________
Spremembe:

1.0 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

1.3 Terenski dodatek

Pravico delojemalca do terenskega dodatka ne določa Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1, temveč je določena v posameznih kolektivnih pogodbah. Delodajalec mora tako glede same upravičenosti do terenskega dodatka upoštevati določila iz kolektivne pogodbe, ki ga zavezuje.

Povračilo stroškov za delo na terenu se v skladu z določbo 7. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba, ne všteva v davčno osnovo, če je izplačano delojemalcu, ki najmanj 2 dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca, do višine 5,84 eur na dan,  (velja za obdobja od 1.1.2023, prej 4,49 eur na dan), če delodajalec zagotovi prehrano in prenočevanje. Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov v višini, kot je z Uredbo določeno za dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju.

Če je zaradi potreb delovnega procesa določeno delo pri delodajalcu organizirano kot izmensko delo, se terenski dodatek, izplačan delojemalcu, ki najmanj dve izmeni, ki si sledita ena za drugo, dela v kraju, v katerem nima svojega običajnega prebivališča in v katerem ni sedež delodajalca, ne všteva v davčno osnovo, do višine 5,84 eur na dan (velja za obdobja od 1.1.2023, prej 4,49 eur na dan).

Če je delojemalcu izplačano nadomestilo za ločeno življenje, se izplačan terenski dodatek všteva v davčno osnovo, razen če je bil delojemalec z delovnega mesta, na katero je bil razporejen ali napoten na delo zaradi službenih potreb, poslan na teren (peti odstavek 7. člena Uredbe).

1.4 Nadomestilo za ločeno življenje

Nadomestilo za ločeno življenje izplačano delojemalcu, ki opravlja delo izven kraja, kjer živi s svojo družino in zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine, se v skladu z določbo 8. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba ne všteva v davčno osnovo v višini 434 eur na mesec (velja za obdobja od 1.1.2023, prej 334 eur na mesec) oziroma sorazmerni del zneska, če delavec prebiva ločeno od družine manj kot mesec dni. Delavcu, ki se sam odloči, da bo zaradi zaposlitve bival ločeno od družine (primeroma: delavec s prebivališčem v Kopru se zaposli v Murski Soboti, kjer tudi živi v času zaposlitve), se nadomestilo za ločeno življenje všteva v davčno osnovo dohodka.

V skladu z drugim odstavkom 8. člena Uredbe je družina po tem členu življenjska skupnost staršev in otrok, določena s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pri čemer se šteje, da ta skupnost obstaja le do otrokovega dopolnjenega osemnajstega leta starosti oziroma največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se otrok redno šola. Družina po tem členu je tudi življenjska skupnost zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev.

2.0 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI S SLUŽBENIM POTOVANJEM

2.1 Dnevnice – službena pot v domovini

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba višino neobdavčenega zneska dnevnice določa v odvisnosti od časa trajanja službenega potovanja. Znesek neobdavčene dnevnice se zmanjša, če stroški prenočevanja na službenem potovanju vključujejo zajtrk (povezava 4. člen in tretji odstavek 6. člena Uredbe).

Službeno potovanje	nad 12 do 24 ur	nad 8 do 12 ur	nad 6 do 8 ur
v Sloveniji	27,81 eur, za obdobja od 1.1.2023 (prej 21,39 eur)	13,88 eur, za obdobja od 1.1.2023 (prej 10,68 eur)	9,69 eur, za obdobja od 1.1.2023 (prej 7,45 eur)
V Sloveniji – zajtrk plačan	zmanjšanje 10 %	zmanjšanje 15 %	/
V Sloveniji – zajtrk plačan	25,03 za obdobja od 1.1.2023 (prej 19,25 eur)	11,80 eur za obdobja od 1.1.2023 (prej 9,08 eur)	9,69 eur za obdobja od 1.1.2023 (prej 7,45 eur)

 

4.1 Jubilejna nagrada

Jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, ki se ne všteva v davčno osnovo, je bila za izplačila do 31. 12. 2022 določena v fiksnem znesku,  za izplačila po tem datumu pa se v skladu s spremembo 9. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba  določi v odstotku zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec (PP v RS), in sicer:   

	za izplačila po 31.12.2022		za izplačila do 31.12.2022
za 10 let delovne dobe	30% PP v RS	590,88 eur*	460 eur
za 20 let delovne dobe	45% PP v RS	886,32 eur*	689 eur
za 30 let delovne dobe	60% PP v RS	1.181,75 eur*	919 eur
za 40 let delovne dobe	75% PP v RS	1.477,19 eur*	919 eur

* po podatkih SURS je zadnja znana povprečna letna plača, preračunana na mesec, za leto 2021, ki znaša 1.969,59 eur

4.2 Odpravnina ob upokojitvi

V skladu s 7. točko prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina ob upokojitvi, do višine, ki jo določi vlada. Ta višina po 10. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba za izplačila po 31. 12. 2022 znaša 300 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec[1], kar znaša 5.908,77 eur, (za izplačila do 31. 12. 2022 velja znesek  4.063 eur). Če delodajalec izplača odpravnino ob upokojitvi v višjem znesku kot  je določeno po Uredbi, se znesek odpravnine v delu, ki presega neobdavčen del, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec, v skladu s prvim odstavkom 132. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1, delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Za davčne namene se izplačilo odpravnine ob upokojitvi delavcu, tudi če ne izpolnjuje minimalnih pogojev glede dobe zaposlitve pri delodajalcu (5 let), šteje za odpravnino ob upokojitvi, ki se davčno obravnava po 10. členu Uredbe.

Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine. Delavec tudi ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1 ali, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe.

Če je odpravnina skladno, s tretjim odstavkom 132. člena ZDR-1, izplačana v sorazmernem znesku (delna upokojitev), se tudi za davčne namene neobdavčen znesek sorazmerno zmanjša.

Pri obravnavi odpravnine ob delni invalidski upokojitvi je treba ločiti delovnopravni in davčni vidik. Po pojasnilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti delavcu, ki je uveljavil pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, ne pripada sorazmeren del odpravnine. Glede na navedeno, se odpravnina, izplačana ob pridobitvi pravice do delnega nadomestila po 86. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, v celoti všteva v dohodek iz delovnega razmerja, od katerega je treba obračunati in plačati akontacijo dohodnine ter prispevke za socialno varnost.

Odpravnina ob dokončni upokojitvi delavca, ki ima pravico do delne invalidske pokojnine, pa se davčno obravnava kot odpravnina ob upokojitvi (za izplačila po 31. 12. 2022 neobdavčeno do višine 300 % zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec, kar znaša 5.908,77 eur; za izplačila do 31. 12. 2022  4.063 eur).

4.3 Solidarnostna pomoč

Solidarnostna pomoč se v skladu z 11. členom Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba, ne všteva v davčno osnovo:

¦     v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višine 5.000 eur (velja za izplačila po 31.12.2022, prej 3.443 eur),

¦     v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 2.000 eur (velja za izplačila po 31.12.2022, prej 1.252 eur).

Za težjo invalidnost se šteje takšna invalidnost (kot posledica poškodbe, okvare,..), zaradi katere je delodajalec tri mesece ali več odsoten z dela, oziroma tri mesece ali več dela največ štiri ure dnevno. Če traja bolezen ali invalidnost več kot eno leto, je mogoče neobdavčeno izplačati solidarnostno pomoč za vsako leto trajanja invalidnosti ali bolezni.

Družinski član delojemalca po Uredbi so zakonec delojemalca ter delojemalčevi otroci in posvojenci, ki jih je delojemalec po zakonu dolžan preživljati. Za zakonca delojemalca se šteje tudi oseba, ki z delojemalcem živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

Če izplačan znesek presega neobdavčen znesek, se razlika davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja. V primeru izplačila solidarnostne pomoči ob smrti delojemalca, se to izplačilo za davčne namene šteje kot izplačilo delojemalcu.

4.4 Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo

Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo, po predpisih, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, se za obdobja od 1. 1. 2023 ne vštevajo v davčno osnovo do višine 15 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec [1], kar znaša 295,44 eur za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca (za obdobja pred navedenim datumom se ne všteva v davčno osnovo v fiksnem znesku 172 eur). Če dijak oziroma študent obvezno praktično delo v obdobju enega meseca ne opravlja cel mesec, se neobdavčen znesek sorazmerno zmanjša, glede na razmerje med številom opravljenih dni obveznega praktičnega dela in številom delovnih dni v mesecu.

Ta izplačila veljajo za dohodke iz delovnega razmerja po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2, zato se tudi morebitna povračila stroškov, ki so tem osebam izplačana v zvezi z delom, ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin, določenih v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba.

Učenci in študenti pri praktičnem delu so zavarovanci po 1. točki 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ. Za te zavarovance se prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni plačuje v pavšalnem znesku (za posamezna leta so zneski pavšalnih prispevkov objavljeni na spletnih straneh FURS).

55.a člen ZZVZZ določa, da zavarovanci iz 15. člena tega zakona in po njih zavarovani družinski člani iz 20. člena ZZVZZ plačujejo prispevek po stopnji 6,36 % tudi od dohodkov iz drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega niso zavarovani na podlagi prvega odstavka 15. člena tega zakona, prejetih na podlagi opravljenega dela oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, z izjemo dohodka iz dela, opravljenega na podlagi 6. točke 17. člena tega zakona.

Osnova za prispevke po določbi 55.a člena ZZVZZ je vsak posamezen prejet dohodek, če ni oproščen dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino. V obravnavanem primeru je dohodek nagrada, ki jo prejme dijak ali študent na obvezni praksi, pri čemer pa se v osnovo za izračun dohodnine všteva znesek, ki presega znesek določen s strani vlade, torej znesek, ki presega 15% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, preračunane na mesec, torej 295,44 eur za obdobja od 1.1.2023 (prej 172 eur mesečne nagrade). Navedeno pomeni, da je s prispevkom za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 % obremenjen celoten dohodek.

 

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.