»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).
Občina z Gorenjske je pred leti sprejela Odlok o kategorizaciji občinskih cest, na podlagi katerega je potem razglasila, da nepremičnine, ki so sicer v lasti osebe XY, pomenijo javno dobro oziroma spadajo pod kategorizirano občinsko cesto. Zadevne nepremičnine so v lasti XY, pred tem pa so bile v lasti njenih pravnih prednikov kot starodavna lastnina (kmetija se je prenašala iz roda v rod), od leta 1600 naprej. V naravi te parcele niso predstavljale kmetijskega zemljišča ali gozda, ampak pot, vkopano v strm teren, ki je bila utrjena, kot izhaja iz TTN in katastra, s popravki. To pot so od leta 1600 naprej zgradili pravni predniki XY. To pot so drugi ljudje lahko zakonito uporabljali le s soglasjem pravnih prednikov XY (v obliki služnosti, nujne poti in soglasja do preklica).
Občina tako ni ustvarila nove trase poti, v strmem in zahtevnem terenu, torej poti ni zgradila na novi trasi, kjer poti prej ni bilo, ampak je občina na Gorenjskem že obstoječo in več sto let staro pot spremenila v javno dobro, jo asfaltirala, tako da zdaj to pot uporabljajo vsi ljudje (poleg vaščanov tudi novi priseljenci, obiskovalci in turisti).
Pot je v zemljiški knjigi še vedno vpisana v zasebni lasti XY. Leta 2010 je XY po pooblaščencu občino opozorila, da je ta (glede na to, da je pot kategorizirala kot »javno dobro«) dolžna ravnati zakonito in pot odkupiti, za kar naj poda pisni predlog za odkup, po predhodno opravljeni cenitvi. Odgovora občine ni bilo. Občina od leta 2009 pa vse do leta 2021 ni podala nobenega pisnega predloga za odkup parcel, čeprav je pot brez pravnega temelja razglasila za javno dobro.
Konec leta 2021 je občina izrazila željo, da bi citirane nepremičnine odkupila po ceni 9 EUR/m2 od XY (po tem, ko se uredi prenos lastninske pravice na XY od preostalih solastnikov), pri čemer se je občina sklicevala na sklep o cenah odkupa zemljišč Uradnega glasila slovenskih občin št. 4/2020, ki ga je leta 2020 sprejela občina sama.
Ustavno sodišče je – na pobude prizadetih posameznikov – že večkrat pred uveljavitvijo Zakona o javnih cestah in po njej odločalo o zatrjevani protiustavnosti in nezakonitosti podzakonskih predpisov, s katerimi so posamezne občine kategorizirale javne ceste, ki so potekale po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, ne da bi s temi osebami predhodno sklenile pravne posle za pridobitev zemljišč oziroma izvedle postopek za njihovo razlastitev (glej na primer ustavnosodne odločitve v zadevah U-I-87/91, U-I-100/03, U-I-387/02, U-I-240/05, U-I-256/04, U-I-325/04). V vseh teh primerih je ustavno sodišče ugotovilo in odločilo, da so izpodbijani predpisi, kolikor kategorizirajo kot javno cesto tudi del, ki poteka po parcelah v lasti drugih oseb, v neskladju z Zakonom o javnih cestah in z Ustavo RS (z 69. in s 33. členom).
Protiustavna, ne le nezakonita, določitev spornih parcel za »javno dobro« in opustitev občine, da bi uporabila zakonsko možnost za odpravo te protiustavnosti (sklenila pravni posel o nakupu nepremičnin ali izvedla razlastitveni postopek), imata vse elemente civilnega delikta: nedopustnost ravnanja občine je izkazana z opustitvijo sklenitve ustreznega pravnega posla ali razlastitve takoj po opravljeni prekategorizaciji zemljišč v javno dobro oziroma z opustitvijo razveljavitve odloka, ki mu ni takoj sledilo ustrezno plačilo odškodnine oziroma kupnine za storjeno »dejansko razlastitev«.
To in takšno ravnanje je očitno protipravno (celo protiustavno), za posledico (vzročna zveza) pa ima škodo, ki se kaže v zmanjšanju premoženja lastnice nepremičnin XY; izguba oziroma izničenje vsebine lastninske pravice na zadevnih nepremičninah. (Glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS (VSRS), št. III Ips 59/2010 z dne 7. 9. 2010 in sodbo VSRS, št. II Ips 2012/2013.)
Občina je v konkretnem primeru ravnala očitno nezakonito in neustavno, ko je posest XY na zadevnih nepremičninah (oziroma njenim pravnim prednikom) najprej v letu 2009 odvzela, ne da bi bil prej izveden (in dokončan) pravni posel nakupa nepremičnin ali razlastitveni postopek (ki bi ga le občina smela zahtevati) – zato gre za t. i. dejansko razlastitev.
O tem tudi VSRS, sklep št. III Ips 46/2014:
»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.«
V primeru »dejanske razlastitve« lahko lastnik uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ (neupravičena uporaba tuje stvari) ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Če občina ne bi odvzela nepremičnin brez pravne podlage, bi jih lahko XY uporabljala vse do pravnomočne odločbe o razlastitvi, kar pomeni, da bi jih lahko v tem času na primer oddajala v najem (v smislu zakupa ali pa kot najem služnosti poti vsem tistim, ki se po njej vozijo, razen tistim, ki imajo že pridobljena upravičenja do vožnje po tej cesti, na primer kot služnost).
Ker občina ni uporabila zakonitega vrstnega reda opravil, je podan temelj za prisojo (tudi) nadomestila koristi zaradi nezmožnosti uporabe odvzetih zemljišč (poleg odškodnine za dejansko razlaščeno nepremičnino; VSRS, sklep št. II Ips 213/2013: povračilnega zahtevka na temelju 198. člena OZ v primerih t. i. dejanskih razlastitev ni mogoče pojmovno zaključiti).
V primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu (kot se je zgodilo v navedeni zadevi) pripada – torej lastniku – najprej odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je dejansko izgubil lastninsko pravico, z obrestmi – od dejanskega odvzema pa do plačila odškodnine (glej na primer VSRS, sklep št. II Ips 157/2018, VSRS, sklep št. II Ips 335/2017, VSL, sklep št. I Cp 1066/2018). To pomeni, da je treba oceniti tržno vrednost »dejansko razlaščenih« nepremičnin in k tej vrednosti prišteti obresti – od dneva odvzema nepremičnin s strani občine naprej pa vse do plačila.
Ugotoviti gre, ponovljeno, stvarno utemeljeno in brez razumnega dvoma, da je občina v konkretnem primeru postopala nezakonito in neustavno, ko je posest na nepremičninah, ki predstavljajo pot, najprej odvzela, ne da bi bil prej izveden (in dokončan) razlastitveni postopek (ponovljena opomba: ki ga je smela edino Občina zahtevati) ali speljan postopek odkupa po pogodbi.
Če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik (lastnik) po 198. členu OZ, ne glede na pravico do odškodnine, pa tudi, če te pravice nima, zahteva od njega, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe, oziroma povrne korist, ki je dejansko (ne pa tudi pravno-zakonito) razlaščeni lastnik ni mogel imeti. Zahtevek za plačilo nadomestne koristi iz 198. člena OZ pomeni konkretizacijo enega od primerov iz 190. člena OZ. Za uspešnost zahtevka po 198. členu OZ je zato med drugim treba ugotoviti korist na strani tistega, ki tujo stvar uporablja, ter (realno in konkretno) prikrajšanje na strani tistega, ki stvari ne uporablja, ker je zaradi dejanske razlastitve ni mogel in ne more.
Ker si je občina dejansko prilastila zemljišča brez sklenitve ustrezne kupoprodajne pogodbe ali razlastitve (kar lahko izvede samo občina, ne pa lastnik zemljišča), je dejansko in brez vsakršne zakonite podlage vzela posest in izvedla dejansko razlastitev, brez plačila kupnine, kar pomeni, da od konca leta 2009 uporablja cesto kot lastnik (čeprav to ni) brez vsake podlage v zakonu, to pa pomeni nezakonito prilastitev in grobo protipravnost, ki se lahko odpravi samo z izplačilom kupnine oziroma nadomestila za razlaščene nepremičnine in izplačilom pripadajoče odškodnine – po ustavi, po zakonodaji in po ustaljeni sodni praksi.
Ob tem bo treba določiti cene odkupa zemljišč. Pravna in stvarna podlaga za to je na voljo, obstaja. Ko se določi cena odkupa za prenos lastninske pravice, je k temu treba prišteti tudi zamudne obresti od dneva dejanske razlastitve (od decembra 2009) naprej pa vse do plačila. Potem prideta na vrsto odškodnina in nadomestilo – na eni strani prikrajšanja in na drugi strani koristi.
Zato sem vljudno predlagal takojšnjo sklenitev poravnave, ki bo v skladu z ustavo, zakonodajo, sodno prakso, korektnim izračunom cenovnih/denarnih vrednosti ter poštena in pravična; zato da se izognemo nepotrebnemu sodnemu sporu v zadevi, ki je pravno jasna.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
