Državni sekretar na ministrstvu za finance g. Tilen Božič pravi, da predlagani način usklajevanja ni skladen z običajnim načinom usklajevanja (z upoštevanjem rasti cen življenjskih potrebščin v določenem preteklem 12-mesečnem obdobju). Poleg tega predlagano zvišanje ne bi vplivalo na družine, ki naj bi jim v sedanjih razmerah draginje najprej in najbolj intenzivno pomagali, je dejal in pojasnil, da se nekomu z minimalno plačo in dvema vzdrževanima družinskima članoma ob uveljavitvi predlaganih sprememb razpoložljivi dohodek ne bi povečal.
"Sprememba višine olajšave za vzdrževane družinske člane bi razbremenila predvsem družine v najvišjih dohodkovnih razredih. Te pa lažje prenašajo bremena draginje in njihova socialna varnost ni tako ogrožena," je dejal.
Navedel je, da je vlada že sprejela ciljno usmerjene ukrepe - kot so zvišanje otroških dodatkov, energetski dodatek za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatke ter invalide, znižanje DDV na energente, regulacija cen goriv za pogon in ogrevanje - predlagane so tudi spremembe za dohodninsko razbremenitev mladih in tistih z nižjimi dohodki.
Poslanci bodo zdaj naprej odločali o predlogu zakona NSi. Pričakuje se, da bo zaradi nezadostne večine predlog zavrnjen. Šele po zavrnitvi predloga NSi lahko parlament odloča o vladnem predlogu, ker pa je potrebno spoštovati proceduro, se bo to zgodilo šele čez nekaj tednov. Seveda le, če opozicija v vmesnem obdobju ne vloži novega predloga o posvetovalnem referendumu. Prav tako lahko veto na zakon izglasuje državni svet.
Prav veliko časa za sprejem novele ZDoh-2, ki bi pričela učinkovati s 1. 1. 2023, ni preostalo.
Vir: OZS, 9. 11. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
