18. 10. 2022
Odškodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2
sprememba dokumenta
***
Več na povezavi: Odškodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2, oktober 2022
Vir: FURS, 18.10. 2022
_________________________
Podrobneje o spremembah:
1.0 OPREDELITEV ODŠKODNINE PO 5. TOČKI 27. ČLENA ZDoh-2
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti na seji 29. septembra 2022 odločilo (odločba U-I-29/20-9):
1. Točka 5 27. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19 in 39/22) je v neskladju z Ustavo;
2. Državni zbor Republike Slovenije mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljenega neskladja veljajo za obdavčitev izplačila odškodnine za vse pravno priznane oblike nepremoženjske škode enaka pravila, kot veljajo za obdavčitev odškodnin, opredeljenih v 5. točki 27. člena Zakona o dohodnini.
Odločba Ustavnega sodišča U-I-29/20-9 je bila objavljena v Ur. listu RS, št. 132/22 z dne 14. 10. 2022 in začne učinkovati naslednji dan po objavi.
Da bi bilo mogoče določen dohodek šteti za oproščen plačila dohodnine skladno z zgoraj navedeno 5. točko 27. člena ZDoh-2, upoštevaje tudi odločbo Ustavnega sodišča U-I-29/20-9, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
a) gre za odškodnino;
b) podlaga za odškodnino je:
i) sodna odločba ali
ii) sodna ali izvensodna poravnava, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, a le če odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih;
c) odškodnina zaradi:
i) osebne poškodbe (telesne poškodbe, bolezni, smrti) ali
ii) škode na osebnem premoženju ali
iii) nepremoženjske škode (vse pravno priznane oblike);
d) odškodnina ne predstavlja nadomestila za izgubljen dohodek.
1.3 Premoženjske in nepremoženjske škode
Nadaljnji pogoj, da je odškodnino mogoče šteti za dohodek, od katerega se skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 ne plača dohodnine je, da je odškodnina izplačana za škodo, ki je posledica osebne poškodbe ali za škodo na osebnem premoženju. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-26/20-9 pravila iz 5. točke 27. člena ZDoh-2 veljajo tudi za izplačila odškodnin za vse pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Pravno priznane vrste nepremoženjske škode, na podlagi katerih lahko upravičenec (fizična
oseba) uveljavlja pravično denarno odškodnino, so:
1) telesne bolečine,
2) duševne bolečine
zaradi: a) zmanjšanja življenjske aktivnosti, b) skaženosti, c) razžalitve dobrega imena in časti, č)
okrnitve svobode, d) okrnitve osebnostne pravice, e) smrti ali posebno težke invalidnosti bližnjega
f) kršitve dostojanstva in g) kršitve moralnih avtorskih pravic in
3) strah.
Kot je obrazloženo v odločbi Ustavnega sodišče U-I-29/20-9, je v slovenski sodni praksi in teoriji
sprejeto stališče, da je primarna funkcija odškodnine za nepremoženjsko škodo satisfakcija (moralno zadoščenje). Povrnitev nepremoženjske škode, ki se odraža v oškodovančevi osebni sferi, pojmovno ni mogoča, saj telesnih in duševnih bolečin ter strahu ni mogoče povrniti, izbrisati oziroma reparirati. Glede na primarno funkcijo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je učinek izplačila take odškodnine na oškodovančev premoženjski položaj (ekonomsko moč) enak pri vseh oblikah pravno priznane nepremoženjske škode, ne glede na vzrok škode. Glede na predmet pravnega urejanja (tj. obdavčitev fizične osebe z dohodnino) sta položaja oškodovancev, ki jim je na podlagi sodbe, sodne ali izvensodne poravnave izplačana odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki je posledica telesne poškodbebolezni ali smrti, in oškodovancev, ki jim je na taki podlagi izplačana odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki izvira iz kakšnega drugega vzroka (npr. objave članka), enaka.
Po 179. členu OZ pripada oškodovancu pravična denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah, in sicer če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni.
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I/20-9 se dohodnine ne plača od odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic, tudi v primeru razžalitve dobrega imena in časti (npr. v tisku, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja), izplačane na podlagi sodbe sodišča ali na podlagi sodne ali izvensodne poravnave, ki ni sklenjena zaradi prikritega pravnega namena strank in če odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih.
Primer 5: Odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo
Oseba A vinjena povzroči prometno nesrečo, v kateri se fizična oseba B, ki je zaposlena, huje poškoduje, tako da je pol leta odsotna z dela in ta čas prejema nadomestilo plače. Oseba A osebi B izplača 10.000 EUR odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo ter izgubljen zaslužek – razliko med plačo, ki bi jo oseba B dobivala, če bi v času odsotnosti z dela delala, ter prejetim nadomestilom plače za čas odsotnosti dela – v višini 5000 EUR.
Odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo je zato, ker je plačana zaradi telesne poškodbe osebe, oproščena plačila dohodnine skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2. Odškodnina za izgubljeni zaslužek ni oproščena plačila dohodnine skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2, ampak bo davčno obravnavana enako, kot bi bil obravnavan izgubljeni zaslužek v tem primeru – tj. kot dohodek iz zaposlitve.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
