Študentka na glasbeni akademiji kljub izjemnemu dosežku iz leta 2020 ni uspela z vlogo za pridobitev Zoisove štipendije – bila je zavrnjena. Država je kot razlog navedla sprejetje novega Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP, Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ, 167/21 – odl. US in 206/21 – ZDUPŠOP), ki je dosežke v šolskem letu 2019/2020 izključil kot kriterij za pridobitev te štipendije.
Vloga za dodelitev Zoisove štipendije mora izpolnjevati dva pogoja: (1) ustrezen študijski uspeh in (2) izjemni dosežek. Slednji je bil prav zaradi sprejetja ZZUOOP lahko dosežen le v študijskem letu 2018/2019 ali v študijskem letu 2020/2021 (80. člen). Po besedilu zakona naj bi se upoštevale le znanstveno-raziskovalne naloge ali znanstveni prispevki v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeni v študijskih letih 2019/2020 in 2020/2021.
Pri izjemnem dosežku študentke je šlo za prvo nagrado in zlato plaketo na prestižnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov – v študijskem letu 2019/2020. Gre za edino tekmovanje, ki ga sicer Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, ob strogih kriterijih, sploh upošteva pri dodeljevanju teh štipendij glasbenikom in glasbenicam. Študentkina glasbena disciplina pa se na to tekmovanje uvrsti le vsako tretje leto.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so ji že vnaprej zatrdili, da bo njena vloga zavrnjena in da »se glede tega ne da nič storiti«, razen če se odloči za pravni spor, ko bo njena vloga za štipendijo predvideno zavrnjena. Z omenjenim zakonom naj bi država (tako ji je bilo rečeno) zagotavljala … »pravičnost«. Trditev je že na prvi pogled in očitno deplasirana, saj tako v njenem primeru kot v primeru drugih glasbenikov in glasbenic, ki razpolagajo z enakovrednimi dosežki, njihova glasbena disciplina pa je zapadla prav na leto 2020, novega tekmovanja ne bo vse do leta 2023. Zato je že na prvi pogled očitno, da gre za ustavno prepovedano diskriminacijo (14. člen Ustave RS). Država s tem ustvarja dejansko stanje, v katerem dokazljivo dejstvo, da glasbenica doseže uspeh prvega mesta v državi na svojem glasbenem področju, nima VEČ pravno pripoznane vrednosti.
A to ni edini pravni problem, ki ga je ustvarila država. Zavrnilno je problematizirala tudi dejanske okoliščine glede študentkinega dokazila o Prešernovi nagradi za študente, ki jo je prejela šele v decembru 2021 in je nikakor ni mogla dodati ob prvi vlogi za štipendijo. Negativni odgovor pristojnega sklada je tožnica prejela šele januarja 2022, zato je dokazilo o nagradi dodala naslednjemu ugovoru na prejeto zavrnitev vloge za štipendijo. Ob tem je dokazila o uspehu in prvi nagradi ter zlati plaketi na državnem tekmovanju predložila v zakonitem roku, ob prijavi z vlogo. Država zatrjuje, da bi morala dokazilo o nagradi odposlati nemudoma, še preden je prejela odgovor pristojnega organa. Stališče države je pravno izrazito sporno. Posebej ob neizpodbitnem dejstvu, da drugih možnosti za pridobitev Zoisove štipendije glasbeniki in glasbenice nimajo (predvsem ne pišejo in ne objavljajo seminarskih in raziskovalnih nalog).
Sklad je odločil, da glasbenica ne izpolnjuje pogojev iz 22. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1, Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18), ker »ni izkazala izjemnega dosežka«.
Zakon v razdelku o Zoisovih štipendijah določa:
2. Zoisove štipendije
21. člen
(pojem)
Zoisova štipendija je namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti.
22. člen
(pogoji za pridobitev Zoisove štipendije)
(1) Zoisovo štipendijo za izobraževanje lahko pridobi dijak, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena tega zakona, ki je dosegel izjemni dosežek in je:
– v zaključnem razredu osnovne šole dosegel povprečno oceno najmanj 4,70 – za dijaka v prvem letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja ali
– imel v predhodnem šolskem letu glede na šolsko leto uveljavljanja štipendije v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,10 – za dijaka od vključno drugega letnika dalje.
(2) Zoisovo štipendijo za izobraževanje lahko pridobi študent, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena tega zakona, ki je dosegel izjemen dosežek in je:
– zlati maturant ali je imel v zaključnem razredu srednje šole povprečno oceno najmanj 4,10 – za študenta v prvem letniku neposredno po prehodu iz srednje šole na višjo raven izobraževanja ali
– imel v predhodnem študijskem letu glede na študijsko leto uveljavljanja štipendije na višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,50 ali je bil v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na doseženo povprečje uvrščen med najboljših pet odstotkov v svoji generaciji – za študenta od drugega letnika dalje.
(3) V primeru, da se na javni razpis prijavi več vlagateljev za Zoisovo štipendijo, ki izpolnjujejo pogoje po prvem ali drugem odstavku tega člena, kot je razpoložljivih sredstev, so do Zoisove štipendije upravičeni vlagatelji, ki so dosegli višjo povprečno oceno ali več točk za izjemne dosežke ali več točk pri zlati maturi ali višje razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije.
23. člen
(pogoji za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije)
(1) Upravičenec do Zoisove štipendije mora za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na istem izobraževalnem programu za vsako šolsko ali študijsko leto izkazati vpis v višji letnik in doseženo povprečno oceno iz prejšnjega člena ali izjemni dosežek skladno s 24. členom tega zakona.
(2) Pogojev iz prejšnjega odstavka ni potrebno izkazovati upravičencu do Zoisove štipendije, ki:
– je preskočil letnik,
– pogojev za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ni izpolnil zaradi opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena tega zakona in napreduje v višji letnik.
24. člen
(izjemni dosežki)
(1) Za izjemne dosežke štejejo:
– najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev,
– prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev,
– priznanja za najboljše raziskovalne naloge,
– udeležba in najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti,
– nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni,
– objava znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku,
– umetniško delo ali drugo delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, objavljeni v različnih tiskanih medijih, dostopnih na območju celotne Slovenije, oziroma je sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu,
– najvišja mesta na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
(2) Vlagatelj lahko za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja uveljavlja izjemni dosežek iz zadnjih dveh šolskih ali študijskih let iz predhodne ravni izobraževanja, v vseh ostalih primerih pa izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer se posamezni dosežek lahko uveljavlja le enkrat.
(3) Vlagatelj lahko uveljavlja individualni izjemni dosežek oziroma izjemni dosežek, dosežen v skupini, ki šteje največ pet članov.
(4) Natančnejšo opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo.
Ministrstvo je kot pritožbeni organ zaključilo, da je odločitev organa prve stopnje (sklada) pravilna in utemeljena na zakonu, organ prve stopnje pa naj bi v svoji odločbi navedel tudi pravilne pravne podlage za odločitev, zato se ministrstvo sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe. Po besedah ministrstva določba prvega odstavka 80. člena ZZUOOP določa, da se ne glede na drugi odstavek 24. člena ZŠtip-1 izjemni dosežki iz šolskega oziroma študijskega leta 2019/2020 ne upoštevajo. Besedilo tega člena se glasi:
80. člen
(uveljavljanje izjemnih dosežkov)
(1) Ne glede na drugi odstavek 24. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18), vlagatelj vloge za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek vlagatelj vloge za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko uveljavlja znanstvenoraziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeno v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020 in v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021.
(3) Ukrepi iz tega člena veljajo do zaključka šolskega oziroma študijskega leta 2021/2022.
Po stališču ministrstva navedena določba nadomešča vsebino drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1, ki ureja možnost uveljavljanja izjemnih dosežkov tako za vlagatelje vlog za pridobitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja kot za vlagatelje vlog za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na isti ravni izobraževanja. S tem naj bi določba 80. člena ZZUOOP zasledovala enak namen, načela in cilje kot določba 57. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE, Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 1 12/21 – ZIUPGT in 206/21 – ZDUPŠOP), ki je veljala glede uveljavitve izjemnih dosežkov za pridobitev Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2020/2021, po kateri izjemni dosežki iz šolskega oziroma študijskega leta 2019/2020 prav tako niso bili upoštevni.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na zadevno tekmovanje, izvedeno v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020, ministrstvo pojasnjuje, da v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZZUOOP izjemni dosežki iz šolskega oziroma študijskega leta 2019/2020 za pridobitev Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2021/2022 niso upoštevni, pri čemer je edina izjema, ki jo interventna zakonodaja določa glede uveljavitve izjemnih dosežkov iz šolskega oziroma študijskega leta 2019/2020, znanstvenoraziskovalna naloga ali znanstveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljena v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020 (drugi odstavek 80. člena ZZUOOP). Tega pa glasbenice ne počnejo. Ministrstvo še poudari, da določba hierarhično nižjega splošnega pravnega akta (pravilnika) ne more prevladati nad določbami kasnejšega in hierarhično višjega pravnega akta (ZZUOOP).
Ob tem se pojavi nekaj pomislekov. (1) Po najnovejši sodni praksi delovnih in socialnih sodišč so odloki in uredbe Vlade RS, sprejeti v obdobju 2020–2022, dobili sodno potrjeno prednost in primarnost glede na Ustavo RS in veljavno zakonodajo v RS – sodišča pritrjujejo odpovedim delovnega razmerja za delavke in delavce, ki so se upirali podzakonsko določenim ukrepom testiranj in nošenja obraznih mask, čeprav ti po veljavni zakonodaji v RS pravno niso obstajali. V danem primeru gre za odnos med ZŠtip-1 in pravilnikom na eni strani ter ZZUOOP na drugi strani. Kako bo sodna veja rešila ta problem – brez arbitrarnosti in samovolje? (2) Postavlja se vprašanje »pridobljenih pravic« za študentko in druge pravne subjekte v enakovrednem dejanskem in pravnem položaju. (3) Postavlja se vprašanje stvarno utemeljenih in ustavno dopustnih razlogov za odvzem zadevne pravice. (4) Postavlja se vprašanje o pravni dopustnosti generalnega in pavšalnega odvzema zadevnih pravic tem pravnim subjektom, ne da bi se pri tem opravilo stvarno utemeljeno razlikovanje med temi pravnimi subjekti, drugimi pravnimi subjekti in nujno potrebno pravno tehtanje primerljivih in neprimerljivih dejanskih stanj in pravnih položajev – predvsem razlikovanje med vrstami umetnikov, glasbenikov in njihovimi disciplinami. (5) Po koncu zatrjevanih »interventnih razmer« ni več nujnega in absolutnega razloga, da interventna pravna ureditev ohrani moč kogentne pravne zavezujočnosti. (6) Po odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-132/21 je treba pravni režim v času covidnega režima presojati zlasti po kriteriju »razumnosti«. Onemogočenje toženki, da v danem primeru in ob danih dejstvih ne more prejeti Zoisove štipendije, nima prepričljive razumne podlage. (7) Ali ni ZZUOOP glede na čas uveljavitve, veljave in sklicevanja na družbene razmere sicer res specialni predpis, a je glede na ZŠtip-1 generalni predpis, saj ureja vse povprek, ne samo štipendij in posebej štipendij, tako da se ZŠtip-1 zdi specialni predpis glede na prvega; ne gre prednost ZŠtip-1?
Ministrstvo zatrjuje, da je interventna pravna ureditev vsem skupinam kandidatk in kandidatov za štipendijo na enak način omogočila uveljavitev izjemnih dosežkov. To ne drži – glasbenikom in glasbenicam je to onemogočila.
Država torej zatrjuje, da se zaradi načela enake obravnave izjemni dosežki iz šolskega oziroma študijskega leta 2019/2020 ne morejo upoštevati, saj bi v nasprotnem primeru v neenakopraven položaj postavili tiste, ki niso imeli možnosti udeležiti se državnega tekmovanja in s tem pridobiti izjemnega dosežka, ki bi ga uveljavljali za pridobitev Zoisove štipendije. Argumentacija ministrstva ni prepričljiva. Takšna ureditev ne pomeni preprečitve diskriminacije, pač pa ustvarja diskriminacijo in neenakopravno pravno obravnavo. (1) Glasbeniki svojih izjemnih dosežkov ne morejo doseči z »delom na domu« ali pisnimi izdelki. Že samo v tem oziru so objekt diskriminacije. (2) Izjemni dosežek glasbenice, ki se lahko uveljavlja za namen Zoisove štipendije, v ničemer ne posega v primerljiv pravni položaj drugih pravnih subjektov/prosilcev/zainteresiranih in legitimnih prosilcev za štipendijo. Diskriminacije ne ustvarja pravica, da vsi pravni subjekti lahko pridejo do štipendije, pač pa jo ustvarja pravno stanje, da nekateri tega ne morejo (ne smejo) storiti de iure in per se. (3) Obstaja bistvena razlika med možnostjo uveljavljati pravice in nalaganjem dolžnosti ali obveznosti. Možnost uveljaviti pravico sama po sebi ne pomeni neenakopravne pravne obravnave, če zanjo obstajajo stvarno utemeljeni in zakoniti razlogi. Naložitev dolžnosti ali obveznosti sama po sebi pomeni neenakopravno pravno obravnavo, če zanjo ne obstajajo pravno utemeljeni razlogi, ki morajo biti praviloma »nujni, prisiljujoči,« ne le razumni. (4) Pravna ureditev ostaja v skladu z načelom pravne države (2. člen URS), če različne pravne položaje ureja različno in bistveno primerljive enako, če pa pavšalno in generalno, na enak način (za vse) ureja medsebojno neprimerljive, po bistvenem neenake pravne položaje, ni več v skladu s tem ustavnim načelom. Pravna enakopravnost se ne dosega z odvzemom pravic, pač pa s stvarno utemeljeno ureditvijo načina in pogojev uveljavljanja pravic, ki je rezultat analize, tehtanja in razumne presoje, upoštevanja bistvenih podobnosti in bistvenih razlik med pravnimi subjekti, njihovim dejanskim stanjem, pravnim položajem in koristmi ali prikrajšanostmi.
V okviru navedenih pravnih podlag se NE zagotavlja enaka obravnava vseh vlagateljev, ki kandidirajo za pridobitev Zoisove štipendije. Izničenje vseh dosežkov ni v funkciji enakopravne obravnave. V funkciji enakopravne obravnave je odpravljanje ovir, ki tistim, ki zaradi dejanskih okoliščin ne morejo izpolniti pogojev za uveljavljanje pravice, onemogočajo uveljavljanje pravic. Jedro prava kot koncepta sta logika in razumnost, ki je v funkciji optimizacije dobrobiti pravnega subjekta in po tej poti v funkciji maksimizacije javnega interesa in občega dobrega.
Študentka je priložila dokazilo, s katerim je dodatno uveljavljala drug izjemni dosežek – Prešernovo nagrado za študente. Ministrstvo ji je odgovorilo, da tretji odstavek 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb) določa, da lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. To je tudi storila. Nova dejstva in novi dokazi se ne le lahko upoštevajo, pač pa se v tem primeru tudi morajo upoštevati, ker je taka narava tega dokaza. Za Prešernovo nagrado za študente ni mogoče zaključiti drugače, kakor da je kot izjemni dosežek obstajala že v času odločanja na prvi stopnji. Študentka je upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti že v izhodišču, v postopku obravnave na prvi stopnji. Prešernova nagrada ne odraža zgolj predmeta, listine, pač pa je odraz izjemnega preteklega dela, ki je bilo post festum tudi nagrajeno kot takšno. Njeno delo je tisto, kar je izjemno, to delo pa je opravila v času, ki je relevanten za pridobitev štipendije. Uveljavljala jo je po tem, ko jo je prejela v roke – za izjemno delo v pravno relevantnem obdobju. Razlog, zakaj je njeno kasnejše uveljavljanje upravičeno z razlogom, je zatorej očiten. S pregledom teh dejstev je sklad kršil določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP.
V danem primeru gre posledično tudi za kršitev pravice do izobraževanja iz 57. in 60. člena (neupoštevanje izjemnih dosežkov v procesu izobraževanja in izjemnih izobraževalno-umetnostnih dosežkov kot zakonsko določenih pravic in privilegijev je posredna kršitev pravic), osebnega dostojanstva iz 21. člena (spregled zakonsko relevantne in urejene izjemnosti pri izobraževanju in umetniškem delu) in socialne varnosti iz 50. člena URS, slednje v kombinaciji z 2. členom URS.
Študentka se ob tem v novem študijskem letu 2022/2023, na novem razpisu za Zoisove štipendije konec septembra, tudi ne bo mogla potegovati za dodelitev štipendije, ker bo sodni spor med razpisom še potekal. Z drugimi zainteresiranimi dijaki in študenti z izjemnimi dosežki je tako postavljena v pravno nevzdržen položaj: ali legitimna odločitev za sodno varstvo pravic ali odpoved sodnemu varstvu in nova vloga za štipendijo. Takšna pravna ureditev se zdi v nasprotju z ustavnim načelom pravne države.
Zakaj država tudi v tem primeru ravna po liniji najmanjšega napora?
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
