c S

Pojasnilo FURS: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino

29.07.2022 Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino, v 6. izdaji, julij 2022.

DOHODNINA – DOHODEK IZ ZAPOSLITVE

28. 07. 2022


Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino

sprememba dokumenta

***


Več na povezavi: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino
, 6. izdaja, julij 2022



Vir: FURS, 28. 7. 2022

_________
Dopolnjeno v dokumentu:


3.2 Posebna davčna osnova pri napotitvi na čezmejno opravljanje dela

S 45.a členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 je določena posebna davčna osnova, za dohodke iz delovnega razmerja, ki jih delavec doseže od 1. 1. 2018 dalje v okviru napotitve na delo izven države. V davčno osnovo se ne všteva znesek dohodka v višini 20 % plače oziroma nadomestila plače (bruto znesek), prejete za opravljanje dela v okviru te napotitve, vendar ne več kot 1.000 eurov za izplačila v posameznem mesecu, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. delavec je napoten na delo iz Slovenije ali v Slovenijo,
  2. napotitev na delo traja neprekinjeno več kot 30 dni,
  3. kraj običajnega opravljanja dela pred napotitvijo je po najkrajši cestni povezavi več kot 200 kilometrov oddaljen od kraja napotitve,
  4. delavec v zadnjih 5 letih pred začetkom prve napotitve na delo ni bil rezident Slovenije pred začetkom napotitve na delo v Slovenijo ali rezident druge države pred napotitvijo na delo iz Slovenije in
  5. v pogodbi o zaposlitvi je za delo v okviru napotitve zagotovljena plača v višini najmanj 1,5-kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, ki jo objavi Statistični urad RS, preračunane na mesec. Glede na podatek o povprečni plači v letu 2021 (povprečna plača 1.969.,59 eur) se posebna davčna osnova lahko uveljavlja, če plača znaša najmanj 2.954,39 eur (velja v obdobju od 28. 2. 2022 do 28. 2. 2023) .


6.2 Povračilo stroškov prevoza

Pri povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela velja opozoriti na določila prvega in tretjega odstavka 3. člena Uredbe, ki določata, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine predpisane z Uredbo (stroškov javnega prevoza  do vključno avgust 2021 nato povračilo stroškov v obliki kilometrine) od običajnega prebivališča do mesta opravljanja dela, pri čemer je običajno prebivališče delojemalca prebivališče, ki je najbližje mestu opravljanja dela in je drugo prebivališče delojemalca običajno prebivališče po tej uredbi le, če se delojemalec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljanja dela.

Podrobno pojasnilo v zvezi s povračili stroškov prevoza na delo in zdela objavljeno na spletnih straneh FURS: Povracila_stroskov_in_drugi_dohodki_iz_delovnega_razmerja.docx (live.com)

Navedeno pomeni, da v primeru, ko se napoteni delavci v tujini dnevno vozijo na delo iz začasnega prebivališča do mesta opravljanja dela, se to prebivališče šteje za običajno prebivališče in so davčno priznani le stroški prevoza na delo in z dela med običajnim prebivališčem (med tednom je to prebivališče v tujini) in mestom opravljanja dela, ne glede na to, da ti zavezanci med vikendi, prazniki, dopusti,...običajno bivajo v Sloveniji.

Pot od običajnega prebivališča (prebivališče v tujini) do doma se glede na navedeno ne obravnava kot povračilo stroškov prevoza na delo iz dela.

Za dohodke, izplačane od 1. 1. 2018 dalje, na podlagi dopolnjenega 44. člena ZDoh-2 velja, da se v davčno osnovo ne vštevajo povračila stroškov za prevoz v kraj napotitve ob začetku napotitve in za prevoz iz kraja napotitve ob koncu napotitve, do višine in pod pogoji, določenimi v skladu s 4. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju.


7.1 Izplačila iz sklada BUAK

Ko so izpolnjeni pogoji za prejem nadomestila za dopust, sklad BUAK nadomestilo izplača neposredno delavcu. Ob izplačilu sta delavec in delodajalec pisno obveščena o višini  nadomestila (dohodka), o dnevih dopusta, za katere je bilo izplačilo opravljeno, o prispevkih za socialno varnost delodajalca in delavca ter davkih, ki morajo biti plačani.

Sklad BUAK za napotene delavce slovenskih delodajalcev izplačujejo naslednji prejemki:

  • nadomestilo plače za dopust (Urlaubsentgelt),
  • bonus (Urlaubszuschuss),
  • odpravnina za neizkoriščen letni dopust (Abfindung für Entsendungszeiten),
  • Sonderzahlung (trinajsto plačo).

Sklad BUAK pri izplačilu nadomestila plače za dopust obračuna in plača prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačati delojemalec in delodajalec upoštevajoč zakonodajo, ki ureja sisteme socialnih zavarovanj države delodajalca (torej Slovenije). Sklad BUAK se šteje za zavezanca za plačilo prispevkov za socialno varnost delojemalca in delodajalca od izplačanih dohodkov (nadomestil). Zavezanci za prispevke, ki niso plačniki davka, izračunavajo obvezne prispevke za socialno varnost, določene z zakoni, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in družinske prejemke ter zaposlovanje, na obrazcu Obračun prispevkov za delodajalce, ki niso plačniki davka, ki je kot Priloga 3 sestavni del Pravilnika o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost. Obrazec, izpolnjen v skladu z navodilom, ki je kot Priloga 4 sestavni del pravilnika, delodajalci predlagajo pristojnemu davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec preko sistema eDavki.

Zaradi sistema neposrednega plačila prispevkov s strani sklada BUAK, delodajalcu tako ni treba obračunati in plačati prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače za dopust, ki ga izplača sklad BUAK.

ZDoh-2 v 5. členu določa, da je rezident Republike Slovenije zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Za dohodke prejete iz tujine so rezidenti Republike Slovenije že med letom dolžni vlagati napovedi davčnemu organu, tako morajo delavci, za prejete dohodke iz sklada BUAK, vložiti obrazec eDavki - Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja za rezidente (durs.si). Davčni zavezanec mora napoved vložiti do desetega dne v mesecu za pretekli mesec pri davčnem organu (prvi odstavek 288. člena ZDavP-2), pri čemer v napovedi pod točko 4 vpiše vrsto dohodka: 1109 drug dohodek iz delovnega razmerja.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.