Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.
Zagotovo bo tako pisalo tudi v naslednji odločbi. Veliko jih je. Odločb. In njih.
Tako je tudi, kadar je očitno, da imajo informacije, uradno in neuradno. Četudi jih nimajo. Uradno. Tudi tistih informacij nimajo, ki jih dobijo. Tudi za tiste informacije, ki jih dobijo hkrati z vprašanjem, če jih imajo, pravijo in odločijo, da jih nimajo. Zato, ker smejo. Smejo? Zato, ker lahko. Lahko? In to je dovolj. Zanje. Mar ni?
Ne, tega se ne sme spraševati. Ne, o tem se ne sme govoriti. Ne, mi tega ne smemo. Ne, oni tega ne smejo. Mi tega res ne smemo. Njim tega res ni treba. Tu ni nikakršnih pravic. Tu ni nikakršnih dolžnosti. Je pa odgovornost. Naša. Mi smo odgovorni. Tudi krivi smo. Taki, krivi, so vsi, razen njih samih (*1).
To so ljudje, ki znajo brati. To pa nujno ne pomeni, da preberejo. Morda vseeno preberejo. Verjetno vendarle preberejo. Morda ne berejo ves čas, občasno pa zelo verjetno. A to ne pomeni, da jih prebrano res zanima. Četudi to najbrž razumejo. Zagotovo tudi slišijo. Tako ali drugače. A to še ne pomeni, da tudi zares slišijo. Zdi se, da ne poslušajo. Zato to, da lahko slišijo, ne pomeni, da tudi poslušajo. Ne vsega. Ne vseh. Samo točno nekaj. Samo določene nekatere. Tiste. In take. Tem ne prisluhnejo. Te ubogajo. Bi lahko bilo drugače? Je drugače? Prav. Kako pa je? Kaj točno je tisto, česar nočejo? Zakaj nočejo? Kaj točno je tisto, česar ne smejo? Zakaj ne smejo? Česa ne želijo? Zakaj tega ne želijo? Morda ne zmorejo? Česa? Zakaj ne zmorejo, če morda ne zmorejo?
In zato še naprej govorijo in ravnajo, kot da ničesar od tistega, kar je in kar zares je, predvsem pa, za kar zares gre, ne bi bilo. To pa je tisto, za kar oni drugi govorijo in pravijo, da zares je. A zanje, za prve, je tako, kot da tega sploh ne bi bilo, četudi to zares je – tu in zdaj. Tu in zdaj je že zelo dolgo. Preštevamo leta.
Zdi se očitno, da bo tako tudi ostalo. Zdi se očitno, da bodo še naprej govorili, kar so govorili in kar govorijo, da bodo še naprej delali, kar so delali in kar delajo. Mi pa se v tem oziru lahko samo zaletimo v zid in z glavo udarimo ob tla. Lahko bi se zgodilo, da se tam in zato pojavi truplo. Naše. Truplo bi lahko odnesli, glavo bi lahko brcnili stran, madež bi lahko počistili. Morda ga bodo, morda bi lahko madež pustili. Za opomin. Kot svarilo. Za odvračanje od tistega, kar ne smemo, njim pa ni treba, četudi bi smeli. Morda …
Ne gre samo za kratke opomine (glej povezavo). Gre tudi za znanstvene objave. Gre za znanstvene objave na - zanje - najpomembnejšem portalu, v zanje najpomembnejšem »znanstvenem viru« - na katerega pa se sklicujejo izključno samo in zgolj takrat, ko tam ne piše nič od tistega, kar zanje in zaradi njih tam ne sme pisati. A vendarle piše. Piše, kar piše. Na povezavi. Povzetek članka Kenjija Yamamota, z naslovom Adverse effects of COVID-19 vaccines and measures to prevent them, pravi: “Recently, The Lancet published a study on the effectiveness of COVID-19 vaccines and the waning of immunity with time. The study showed that immune function among vaccinated individuals 8 months after the administration of two doses of COVID-19 vaccine was lower than that among the unvaccinated individuals. According to European Medicines Agency recommendations, frequent COVID-19 booster shots could adversely affect the immune response and may not be feasible. The decrease in immunity can be caused by several factors such as N1-methylpseudouridine, the spike protein, lipid nanoparticles, antibody-dependent enhancement, and the original antigenic stimulus. These clinical alterations may explain the association reported between COVID-19 vaccination and shingles. As a safety measure, further booster vaccinations should be discontinued. In addition, the date of vaccination should be recorded in the medical record of patients. Several practical measures to prevent a decrease in immunity have been reported. These include limiting the use of non-steroidal anti-inflammatory drugs, including acetaminophen to maintain deep body temperature, appropriate use of antibiotics, smoking cessation, stress control, and limiting the use of lipid emulsions, including propofol, which may cause perioperative immunosuppression. In conclusion, COVID-19 vaccination is a major risk factor for infections in critically ill patients.«
A oni tudi o tem še naprej molčijo. Kot bi nam želeli dopovedati …: “Dajmo najbolj cepiti imunokompromitirane – in jih tako ...” Kaj? Nam to dopovedujejo? So nam to že dopovedali? Gre za napako? Gre za zmoto? Našo? Zakaj nam tega ne povejo? Zakaj njim, onim drugim, tega ne povejo, oni, sami? Česa ne razumemo? Kaj je narobe s to sliko? Verjetno z njo ni nič narobe. Verjetno ni nič narobe, razen nas, ki smo napaka. Napačni.
In kdaj se je prvič vedelo tisto, kar se ni vedelo in kar se še vedno ne ve? Kdaj se je, morda, samo morda že vedelo, da se morda odpira Pandorina skrinjica tudi glede tega? Je bilo to lani, pomladi? Je bilo morda, samo morda to spomladi 2021?
Domínguez-Andrés J, et al.: The BNT162b2 mRNA vaccine against SARS-CoV-2 reprograms both adaptive and innate immune responses. (glej povezavo) Članek v povzetku pravi: »The mRNA-based BNT162b2 vaccine from Pfizer/BioNTech was the first registered COVID-19 vaccine and has been shown to be up to 95% effective in preventing SARS-CoV-2 infections. Little is known about the broad effects of the new class of mRNA vaccines, especially whether they have combined effects on innate and adaptive immune responses. Here we confirmed that BNT162b2 vaccination of healthy individuals induced effective humoral and cellular immunity against several SARS-CoV-2 variants. Interestingly, however, the BNT162b2 vaccine also modulated the production of inflammatory cytokines by innate immune cells upon stimulation with both specific (SARS-CoV-2) and non-specific (viral, fungal and bacterial) stimuli. The response of innate immune cells to TLR4 and TLR7/8 ligands was lower after BNT162b2 vaccination, while fungi-induced cytokine responses were stronger. In conclusion, the mRNA BNT162b2 vaccine induces complex functional reprogramming of innate immune responses, which should be considered in the development and use of this new class of vaccines.«
Nekaj so o tem zapisali tudi na povezavi.
A vsega tega se ne ve, posebej ne od 28. decembra 2020 dalje. Tega ni. Tistega, česar ni, ni mogoče vedeti. To je mogoče vedeti.
Na MZ tega verjetno ne vedo. Na NIJZ tega verjetno ne vedo. Tudi, ker tega nimajo. Zelo verjetno je tako. Četudi morda ni. In četudi morda ni tako, to verjetno ni pomembno. Najbrž zato, ker ni tako, kot piše, da je. O tem, kako je, ali je morda drugače in zakaj je morda drugače, mi ne smemo vprašati, njim pa ni treba povedati. Če vseeno vprašamo, jim o tem ni treba govoriti, zato jim na to ni treba odgovoriti. Ker jim pač ni treba.
Zakaj so člani obeh posvetovalnih skupin (nekdo se je domislil izraza “posmehovalnih” skupin – to ni prav nič prijazno, verjetno tudi ni potrebno, niti odgovorno, niti pošteno …), zakaj so člani in članice obeh strokovnih skupin (pri NIJZ in MZ) na … Kje pa so? Kje jih ni? Ne smemo vprašati, kaj za vraga se grejo. Ne smemo vprašati, zakaj se to grejo. Ne smemo vprašati, kako se lahko to grejo. Morda, teoretično, načeloma, celo prav zares smemo, a je tako, kot da ne smemo. Zato ne smemo. Tudi če to storimo. Ko to storimo, smo storili tisto, česar ne bi smeli. Ker tako je. To pa je mogoče razumeti. Z razumom in mišljenjem človeka je to mogoče tudi sprejeti. Zato, da je tako, kot je.
Seveda ni tako, kot tam piše, da je. In ker ni tako je tako, kot je (glej povezavo).
Tako je. Tako tudi bo.
Ta teza je povsem napačna: več kot je znanstvenih objav o (samo na primer, seveda pustimo pri miru maske in vse ostalo, tudi ZNB-je, razne »mreže« itd.) patogenosti spike proteina Sars-Cov-2, ki mu zaradi različnih načinov delovanja, ki jih ni, nihče ne pravi “švicarski nožek smrti,” bolj te osebe, ti posamezniki in posameznice, … Oprostite, ne bom zapisal. Ah, zakaj bi…, zakaj bi ponavljal ponovljene ponovitve? Drugače, zakaj bi ponavljal napačne teze in ponovitve, da so napačne?
Tako je (glej povezavo). Ni pa tako (glej povezavo). Tudi tako ni (glej povezavo). Če morda je, to ni pomembno. Če pa je pomembno, pa … Ne, tu pride to zmote in izgubljenosti v njej. Čigave?
Tega ne smemo spraševati. O tem jim ni treba govoriti. Tega se ne sme vedeti. Tega se ne sme “deliti.” Morda se sme. Če se sme, potem to verjetno ni pomembno. Je pomembno? Javno in obče pomembno?
Domnevam, a samo domnevam, najbrž zmotno, da člani strokovnih posvetovalnih skupin morda kdaj razpravljajo tudi o tem, kakšne količine cepiva (morda proizvajalca Pfizer) bi bilo treba hitro dostaviti v državo - za “poživitveni odmerek” za … otroke, morda stare 5 do 11 let. O tem znanstveniki in znanost ne pravijo nič. Ali pa so morda že kaj povedali. So? Če so, so zagotovo povedali tisto, kar so že povedali tudi ti, ki govorijo, kar govorijo. In počnejo. Je tako? Le kako bi lahko bilo drugače?
Nekdo je vprašal: “Kje so podatki o umrlih dojenčkih kovidno cepljenih mamic?” Če podatkov ni, verjetno tudi umrlih ni. Nekdo drug je vprašal: “Kako je s krvjo darovalcev, ki so cepljeni z mNRa cepivi?” Kolikor vem, tega ne vemo. Je to sploh pomembno?
Tu ni nikakršnih pravic. Tu ni nobenih dolžnosti. Morda je odgovornost. Če je, bo šlo najbrž za našo odgovornost. Tudi krivdo. Kot so nam povedali. Tudi vam. Ne vsem. Nekaterim. Je to pomembno?
Kaj pa to, je to pomembno (glej povezavo)? Pravijo, tisti v parlamentu, da to ni pomembno. Pravijo skoraj, da je povsem nepomembno. Zakaj bi kdo menil drugače? Kako bi lahko bil prepričan v kaj drugega? Četudi je bilo na televiziji. Posebej pa, če ni bilo na televiziji.
Se opravičujem. Ne bi smel. Vem, morda ne boste oprostili. To morda smete. A tu ni nikakršnih pravic. Tu ni nobenih dolžnosti. Je tako?
--------------------------------
Opomba:
(1) Nekdanji direktor NIJZ je v sredo, 13. januarja 2022, gostoval v oddaji »Tema dneva o cepljenju, epidemiji in vsemu, kar spada zraven«, predvajani na televizijskem programu Nova24. V pogovoru je med drugim izjavil: »Ta fronta mora prevzeti odgovornost za vse te mrtve, ki so se zgodili. To je njihova velika odgovornost.« S »fronto« je očitno in nedvoumno mislil na ljudi, ki se ne želijo prepustiti cepljenju za kovid-19 in so do politike in prakse cepljenja, kovidne javne politike in izpostavljenih predstavnikov zdravniškega poklica v Sloveniji nezaupljivi in kritični. O tem, da je mislil prav na te ljudi, se je nekdanji direktor NIJZ tudi izrecno izjasnil v pogovoru.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
