Bodite pozorni na sladkobne besede, ki presegajo zdravo normalnost, kajti obeti so slabi.
Anonimus
Iz tožilskih časov se spominjam vseh vrst goljufij. Ko sva nekoč s preiskovalno sodnico v dežurni službi zasliševali pridržanega goljufa; pardon, osumljenega tega kaznivega dejanja, je govoril kot "dež", nama trosil laž za lažjo in na trenutke sem se, povsem človeško, tiho vprašala: "Kaj če je to res?" A prevladala je zdrava pamet in mi narekovala: pripor in naj dokazni postopek pokaže, kaj je res in kaj ne. Nisem se motila. Bilo je še huje, saj so kapljale nove in nove ovadbe ter z njimi vse bolj besni oškodovanci. Odvetnika, ki bi skupaj z njim zatrjeval, kako je vse ena sama velika laž, sprva ni imel, ker obramba po tedanji zakonodaji, ob pridržanju, (še) ni bila obvezna. Danes bi bilo drugače. Navsezadnje to narekujejo dosledne pravice obdolžencev. Teh ne manjka.
Spominjam se še goljufa, ki je kar dvakrat na hitro prodal isto stanovanje, drugič družini naivne študentke, katere dokaj revni starši so vzeli kredit za stanovanje, a se vanj ni mogla vseliti, saj je tam že bival prvi kupec. Dobil je visoko pogojno in po pritožbi zapor. Pravično. Dan zatem, ko sem prejela sodbo višjega sodišča, zagotovo jo je tudi on, sem ga zjutraj prvič videla blizu svojega doma. Prav čudno, sem premišljevala. In nisem se motila. Po prihodu domov in odprtju poštnega nabiralnika, je v njem stala velika kuhinjska žlica z zelo zvitim vratom. Grožnja!! Z njo sem takoj odšla na bližnjo policijsko postajo in ga prijavila. Seveda je "avtorstvo" zanikal in trdil, da imam najbrž veliko takih, ki mi utegnejo groziti. Ni mi šlo za njegov pregon, le za zavedanje, da ga upravičeno sumim. Več kot upravičeno. Potem je odšel "sedet".
In še prav komična zadeva. Kolegica je hitela na glavno obravnavo in misleč, da je že malo pozna, kar vkorakala v razpravno dvorano. Sodnica ji je dejala, da obravnave ne bo, saj vabila obtoženi ni sprejel. Ona pa kot iz topa: "O, ne zunaj je. Takoj sem ga prepoznala. Tipičen goljuf!" Sodnica je stopila k vratom in v dvorano je prišel njegov odvetnik. Kadar ga vidim, se na to spomnim in kolegica tudi. Sodnica mu je v smehu tedaj to celo povedala. In kakšen je bil? Visok, eleganten, počesan na prečko, v svetlem balonarju ...
Nikoli pa ne bom pozabila niti ženske, ki me je prosila za pogovor. Sprejela sem jo. Začela je pripovedovati o tem, kako ga je spoznala. Neko soboto pred veleblagovnico. Počasi je zlagala kupljeno blago v prtljažnik, ko je ves eleganten pristopil. Povabil jo je na kavico in ji povedal, kako jo je opazoval že v trgovini. Menda ženske brez aktivnega partnerstva kupujejo počasi, saj jim nihče ne "diha za vrat". Nato sta se dobivala. Kavic je bilo kar nekaj.
Miren, uglajen, z avtomobilom nemških registrskih tablic. Po pripovedi sodeč, precej premožen. Tudi ona ni bila prav revna. Z dobro službo in izobrazbo. Povabil jo je na vikend na Hrvaškem. Naredil je izjemen vtis. Hiša v kamnu in s pravim kaminom … Nenadoma je sledil klic; v Nemčiji naj bi mu umrla mama. Ves denar je imel seveda vezan v banki. Posodila mu je nekaj tisoč evrov. In "uzela ga magla". Tedaj ji brez kakršnihkoli dokazov o posojilu in seveda ob njegovem zanikanju, ne bi uspelo. A kmalu je pripeljala še nekaj nesrečnic. Vse so bile v hrvaškem vikendu (tujem, seveda) in vse so mu v hudi in nenadni krizi posodile denar za mamin pogreb (umrla je torej kar večkrat!), popravilo avta ... zgodbic mu ni zmanjkalo. Sledila je akcija, odmevna oddaja Preverjeno in ovadbe na policiji. Isti modus operandi pri vseh nesrečnicah. Playboy s povsem drugim imenom in priimkom se je pojavil tudi v tiskanih medijih. Našli so ga, znašel se je v kazenskih postopkih in ob verodostojnih pričah so ga tudi obsodili. O tem sem prebirala zgolj v medijih, saj nisem bila več na tožilski prvi stopnji.
A ni bil in ni edini. Podobni nesojeni ljubimci z goljufivimi nameni hodijo naokoli tudi danes. Žrtev, ki mora seveda biti samska, vdova, razvezana ali zgolj z otroki, zasipajo z ljubezenskimi sporočili, ustvarijo vtis velike "ljubezni" in kmalu nujno rabijo denar, saj jim očitno kdo že resno "diha za ovratnik". Naivne virtualne ljubimke, saj pravega odnosa ne vzpostavijo, verjamejo njihovim vsak dan večjim lažem. Ko dobijo, kar so želeli in to ne prav malo papirnatih bankovcev, dobesedno izginejo k novi "ljubezni" Si ženske res tako želijo lepih besed, ki jih taki ljubimci celo prepisujejo, da verjamejo vsemu, kar natvezejo? Ja, tudi take so. Poštene, povsem (še) brez slabih izkušenj. Po takšni pa pravijo, da bi naslednjič za vsakega moškega, ki se jim približa, najele res dobrega detektiva.
In ko želijo nazaj le in zgolj posojeni denar, celo brez obresti, jim začno ti "tipi" celo groziti, pa tveziti, da so jim nudili zgolj prepotrebno psihoterapijo. Res? Se ta po novem daje s sliko slečenega moškega, ki hrepeneče zre v telefon in šepeče kot v filmu? In to stokrat, dan za dnem? In upajo si trditi, da so "terapirane" ženske, običajno srednjih let, dobesedno obsedene z njimi, saj njihove slike celo lepijo po stenah svojih domov!? Ojoj, pa saj bi rabile psihiatra, če bi bilo to vsaj malo res.
Če so dovolj predrzni in dobijo koga, ki jih plača, najamejo še odvetnike, ki že tako osmoljene žrtve strašijo s postopki zoper čast in dobro ime?
Kdo je oboje že davno izgubil in kolikokrat že?
Seveda so mnoge žrtve previdno tiho, saj so znane, vplivne ... in želijo vse za vedno pozabiti. Take so prav zato izbrali.
Kaj ob vsem reči? Da bi morali mediji ranljive nenehno osveščati pred goljufi, ki prežijo nanje.
Pa ne le zdrave, osamljene in premožne, pač pa tudi bolne in ostarele, celo zelo revne. Ti znajo dati zadnji evro za čudežno ozdravitev, ki je seveda nikoli po tej poti ne bo.
Naj za konec poučne pripovedi spomnim, da je o tem potrebno govoriti.
Pred očmi imam še vedno dekle, v otroštvu zaznamovano z dedkovo zlorabo, kasneje zapisano še psihiatričnim obdelavam in nato goljufinji. Ta je dvema, pa ne le dvema "ranjenima" dekletoma, ponudila slikanje za iskalce bodočih modelov. Obe dekleti sta prišli k meni neposredno po fotografiranju, za kar sta seveda sami plačali, ponudb za delo pa od nikoder. Nikoli. To sem jima povedala že tisti dan, a nista verjeli.
Odlično oddajo je pripravila novinarka, ki ji je dokaj znana "vplivnica" celo grozila. Upam, da vsaj novih žrtev ni bilo.
Že to je nekaj. Zato je torej potrebno osveščanje.
Ljubezen je namreč tako rada "slepa", poštenosti pa ti ljudje itak ne poznajo.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
