Pojasnilo FURS: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila

DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)

1. 7. 2022

Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila

sprememba dokumenta

***

Več na povezavi: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, 11. izdaja, julij 2022

Vir: FURS, 1. 7. 2022

_________________________

Podrobneje o spremembah in dopolnitvah:

2.0 Identifikacija za namene DDV iz Osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti

Davčni zavezanec, ki dobavlja blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot ju določajo predpisi o dohodnini, je oproščen obračunavanja DDV, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 evrov. Navedeno velja ne glede na višino katastrskega dohodka članov kmečkega gospodinjstva[1].

Več glede osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti z vidika Zakona o dohodnini - ZDoh-2 je dostopno na naslednji povezavi.

V tem primeru se davčnemu zavezancu iz naslova te dejavnosti ni treba identificirati za namene DDV (govorimo o t.i. malem davčnem zavezancu). Lahko pa se odloči za prostovoljni vstop v sistem DDV, vendar mora v tem primeru ostati v sistemu najmanj 60 mesecev.

Kot katastrski dohodek se potrebe sistema DDV štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kme­tijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu, kot jih določa zakon, ki ureja dohodnino (Zakon o dohodnini - ZDoh-2). V skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se vštevajo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih, ki se izkazujejo s katastrskim dohodkom, potencialni tržni dohodki od pridelave v panjih, ki se izkazujejo s pavšalno oceno dohodka na čebelji panj in drugi dohodki, kot so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (kmetijske subvencije). V katastrski dohodek za namene DDV se všteva le obdavčljiva pavšalna davčna osnova, torej vsota katastrskega dohodka vseh članov, zmanjšana za oprostitve, vsota pavšalnih ocen dohodka na čebelji panj, zmanjšana za oprostitve ter vsota vseh prejetih subvencij, zmanjšana za oproščene subvencije.  

Kot kmečko gospodinjstvo se šteje kmečko gospodinjstvo, kot je določeno za potrebe odmere dohodnine. Tako je kmečko gospodinjstvo skupnost ene ali več fizičnih oseb, ki imajo na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče, niso najeta delovna sila ter skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti vseh članov kmečkega gospodinjstva znaša najmanj 200 eurov.

Kmečko gospodinjstvo se lahko kadarkoli za vstop v sistem DDV odloči prostovoljno. Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se kot davčni zavezanec za namene ZDDV-1 šteje eden od članov kmečkega gospodinjstva, zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga člani kmečkega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti, določijo za predstavnika. V takem primeru mora predstavnik kmečkega gospodinjstva davčnemu organu vnaprej priglasiti svojo izbiro v elektronski obliki (preko eDavkov na obrazcu DDV-P2, kjer na obrazcu DDV-P2 označi polje 15) in jo uporabljati najmanj 60 mesecev (5 let) ne glede na višino katastrskega dohodka in ne glede na to, kolikšna bo višina opravljenega obdavčljivega prometa v teh letih. Predstavnik kmečkega gospodinjstva z dnem identifikacije za namene DDV postane davčni zavezanec, identificiran za namene DDV za celotno osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku v okviru  kmečkega gospodinjstva in za vse druge dejavnosti, katerih nosilec je.

Ker je fizična oseba, predstavnik kmečkega gospodinjstva identificirana za namene DDV tudi z ostalimi dejavnostmi, katerih nosilec je, mora ostati identificirana za vse te dejavnosti, 60 mesecev od datuma, ko se je prostovoljno identificiral za namene DDV kot predstavnik takega kmečkega gospodinjstva.

V primeru, ko katastrski dohodek kmečkega gospodinjstva za zadnje leto presega znesek 7.500 evrov, davčnega zavezanca za DDV kot predstavnika kmečkega gospodinjstva davčni organ v naslednjem letu določi po uradni dolžnosti. Identifikacijsko številko za DDV izda osebi, ki ima med člani kmečkega gospodinjstva najvišji katastrski dohodek. Na podlagi izjave polnoletnih članov kmečkega gospodinjstva je identifikacijska številka za DDV lahko izdana na drugega predstavnika kmečkega gospodinjstva.

Za določitev davčnega zavezanca davčni organ izda odločbo o identifikaciji za DDV, v kateri je določen datum, s katerim postane predstavnik kmečkega gospodinjstva identificiran za namene DDV. V primeru, ko kmečko gospodinjstvo preko svojega predstavnika postane zavezanec za DDV prostovoljno, mora ostati v sistemu DDV pet let. Kadar se kmečko gospodinjstvo preko svojega predstavnika v sistem DDV identificira po uradni dolžnosti, lahko iz sistema izstopi v letu po letu, v katerem se znesek njegovega katastrskega dohodka zmanjša pod 7.500 evrov. 

Fizična oseba, predstavnik kmečkega gospodinjstva, ki je identificirana za namene DDV iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku, je identificirana za namene DDV za vse dejavnosti, katerih predstavnik ali nosilec je, torej za celotno osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost kmečkega gospodinjstva, pa tudi za dopolnilno dejavnost na kmetiji, za drugo kmetijsko in/ali drugo nekmetijsko dejavnost, katere oziroma katerih nosilec je.

Če je fizična oseba, predstavnica kmečkega gospodinjstva, identificirana iz naslova opravljanja dopolnilne, kmetijske in/ali druge nekmetijske dejavnosti (katere oziroma katerih nosilec je)[2], ne glede na to, ali kot redni ali kot prostovoljni davčni zavezanec, je ta fizična oseba identificirana le iz naslova ostalih dejavnosti, ni pa kot predstavnica kmečkega gospodinjstva identificirana iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. V tem primeru lahko uveljavlja pravico do pavšalnega nadomestila. Če želi biti ta fizična oseba identificirana za namene DDV tudi iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, mora o tem obvestiti davčni organ[3], v tem primeru pa ne more več uveljavljati pravice do pavšalnega nadomestila. V tem primeru fizična oseba, predstavnik kmečkega gospodinjstva predloži en obračun DDV-O v katerem poroča tako dobave blaga in storitev iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku, kot tudi dobave blaga in storitev iz naslova opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji in/ali druge nekmetijske dejavnosti.

V primeru, kadar katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ni presegel 7.500 evrov ali pa se kmečko gospodinjstvo ni odločilo za vstop v sistem DDV prostovoljno, ima tako kmečko gospodinjstvo, ne glede na to, da je kateri od njegovih članov identificiran kot davčni zavezanec za DDV iz naslova opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, druge kmetijske in/ali druge nekmetijske dejavnosti (katere oziroma katerih nosilec je) preko svojega predstavnika pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila.

Če se dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, nosilec dejavnosti nima pravice do pavšalnega nadomestila, saj je do tega upravičeno le kmečko gospodinjstvo (prek svojega predstavnika), ki je za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku in ga ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Če kmečko gospodinjstvo ugotavlja dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se za davčnega zavezanca za tako dejavnost šteje nosilec, kot je določen po predpisih o dohodnini[4]. V skladu s predpisi o dohodnini se v primeru, ko kmečko gospodinjstvo za svojo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost začne dohodek ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih dohodkov, določi, da mora tako ugotavljati tudi dohodek drugih kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva, za zavezanca za dohodnino pa se za vse dejavnosti kmečkega gospodinjstva, ne glede na to, da so bili lahko do tedaj za različne kmetijske dejavnosti in za dopolnilne dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva za zavezance določeni različni člani, določi eden od članov kmečkega gospodinjstva kot njegov nosilec (ne pa tudi drugi člani takega kmečkega gospodinjstva).

Za nosilca kmečkega gospodinjstva velja, da se mu ni treba identificirati za namene DDV, če v zadnjih 12 mesecih s prometom vseh dejavnosti kmečkega gospodinjstva (OKGD, dopolnilne dejavnosti na kmetiji in drugih kmetijskih dejavnosti) in ostalih nekmetijskih dejavnosti, katerih nosilec je, ni presegel in tudi ne bo presegel zneska obdavčljivega prometa v višini 50.000 evrov. V tem primeru je oproščen obračunavanja in plačevanja DDV, hkrati pa nima pravice do odbitka DDV. Lahko pa se identificira za namene DDV prostovoljno, v tem primeru mora ostati v sistemu DDV 60 mesecev (na zahtevku za identifikacijsko številko za DDV - obrazcu DDV-P2 označi polje 14).

Za lažje razumevanje obveznosti identifikacije za namene DDV iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je v Prilogi 1 tega dokumenta tabela z različnimi primeri.

 

3.0 Deregistracija za namene DDV iz OKGD

Davčnemu zavezancu, ki je kot predstavnik kmečkega gospodinjstva identificiran za namene DDV iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku, lahko na njegovo zahtevo preneha identifikacija za namene DDV, če:

-         skupni katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 evrovga je davčni organ pred 1. 7. 2022 identificiral po uradni dolžnosti,

-         se je prostovoljno identificiral za obračunavanje DDV in je od takrat že preteklo 60 mesecev,

-         ali preneha opravljati dejavnost.

Davčni zavezanec, ki je kot nosilec KG identificiran za namene DDV iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če zanjo ugotavlja dohodek na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, lahko preneha obračunavati DDV oziroma mu preneha identifikacija za namene DDV, če:

-         v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oz. ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa (če ni prostovoljno vstopil v sistem DDV),

-        je od začetka identifikacije za namene DDV že preteklo 60 mesecev (če je prostovoljno vstopil v sistem DDV) ali

-        preneha opravljati dejavnost.

O prenehanju identifikacije za DDV davčni organ odloči na podlagi:

–   prejetega zahtevka davčnega zavezanca ali

–   po uradni dolžnosti.

Identifikacija za DDV preneha z dnem, ki ga določi davčni organ v odločbi o prenehanju identifikacije.

 

Več glede prenehanja identifikacije za namene DDV je navedeno v podrobnejšem opisu Splošno o DDV.

5.0 Izdajanje računov

Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za opravljene dobave blaga ali storitev.

Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, mora na izdanem računu navesti podatke, določene v 82. členu Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 oziroma v primeru izdaje poenostavljenega računa podatke, določene v 83. členu Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1.

Davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, mora na izdanem računu navesti davčno številko ter podatke, določene v  141. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 - pravilnik.

Od 22. 1. 2022 dalje velja, da davčni zavezanec račun, ki ga izda kupcu - končnemu potrošniku v papirni obliki, izroči kupcu na njegovo zahtevo. Še vedno pa je treba tudi račune za opravljene dobave kupcem - končnim potrošnikom (za katere  ni določene izjeme od obveznosti izdajanja računov) izdati in jih davčno potrditi v skladu z določbami ZDavPR. Davčni zavezanec, ki mora za dobave blaga ali storitev, opravljene končnemu potrošniku na ozemlju Slovenije, izdati račun, mora račun v papirni obliki tudi izročiti kupcu, če kupec to zahteva. Lahko ga izda tudi, če kupec tega ne zahteva.

………

Kot dobava za lastno rabo se šteje le odvzem blaga za porabo v okviru (kmečkega) gospodinjstva davčnega zavezanca, ne pa tudi dobava blaga morebitni dopolnilni ali drugi predelovalni dejavnosti v okviru istega kmečkega gospodinjstva. Kadar se dohodek osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka – katastrskega dohodka, se dopolnilna dejavnost na kmetiji za davčne namene obravnava kot samostojna dejavnost, in to tudi v primeru, da je njen nosilec ista oseba kot davčni zavezanec iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Zato je treba dobavo med osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo obravnavati kot promet blaga ali storitev drugemu davčnemu zavezancu, za katere ne velja izjema oprostitev izdajanja računov.

6.2 Spremembe, prenos in razveljavitev dovoljenja

Če želi predstavnik kmečkega gospodinjstva, na katero se glasi dovoljenje, za predstavnika določiti drugo osebo ali če želi dopolniti ali spremeniti seznam blaga in storitev, za katere ima pravico do pavšalnega nadomestila, lahko uveljavi spremembo z oddajo obvestila davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki (obrazec DDV-PN).

Če kmečko gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pravice do pavšalnega nadomestila, lahko imetnik dovoljenja o tem obvesti davčni organ v elektronski obliki prek sistema eDavki (obrazec DDV-PN). Davčni organ dovoljenje razveljavi in izbriše imetnika s seznama upravičencev do pavšalnega nadomestila.

Če vložnik vloge v obdobju veljavnosti dovoljenja umre, lahko novi predstavnik kmečkega gospodinjstva odda vlogo za pridobitev dovoljenja kot naslednika vložnika vloge v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-PN. V tem primeru je treba za uveljavljanje pavšalnega nadomestila davčnemu organu predložiti nov zahtevek in davčni organ postopka ne začne po uradni dolžnosti. Namen te določbe je omogočiti prenos dovoljenja na drugega člana kmečkega gospodinjstva in s tem uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila tudi v primerih, ko zapuščinski postopki še niso končani. Gre za postopke, začete na zahtevo stranke in se torej dovoljenje ne prenese avtomatično na drugega člana kmečkega gospodinjstva.

Če kateri koli član kmečkega gospodinjstva med veljavnostjo dovoljenja postane davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, in mora obračunavati DDV od pridelkov in storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku, kmečko gospodinjstvo z dnem identifikacije za namene DDV izgubi pravico do pavšalnega nadomestila. Član kmečkega gospodinjstva z dnem registracije postane zavezanec, identificiran za namene DDV, za celotno dejavnost, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku v okviru kmečkega gospodinjstva in za vse ostale dejavnosti, katerih nosilec je.

6.3 Preklic dovoljenja

Davčni organ dovoljenje prekliče:

1. če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila do 31. januarja za preteklo leto, in sicer v elektronski obliki prek eDavkov;
2. če imetnik dovoljenja uveljavi pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero kmečko gospodinjstvo ne izpolnjuje (glej pogoje pod 6.0);
3. če kmečko gospodinjstvo ne izpolnjuje več pogojev, navedenih v preglednici v poglavju 6.0.;
4. če skupni dohodek kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša manj kot 200 eurov;
5. če se kmečko gospodinjstvo za to dejavnost preko predstavnika prostovoljno identificira za namene DDV;
6. če kmečko gospodinjstvo dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;
7. če imetnik dovoljenja obvesti davčni organ, da kmečko gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila.

-         če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila do 31. januarja za preteklo leto, in sicer v elektronski obliki prekeDavkov;

-         če imetnik dovoljenja uveljavi pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero ne izpolnjuje pogojev (glej pogoje pod 6.0);

-         če skupni dohodek kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske

dejavnosti znaša manj kot 200 eurov;

-         če davčni organ po uradni dolžnosti ugotovi, da katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva presega 7.500 eurov;

-         če se kmečko gospodinjstvo prostovoljno identificira za namene DDV;

-         če kmečko gospodinjstvo dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;

-         če imetnik dovoljenja obvesti davčni organ, da kmečko gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila;

-         če kateri koli član kmečkega gospodinjstva med veljavnostjo dovoljenja postane davčni

zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, in obračunava DDV od pridelkov in storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku.

Imetnik dovoljenja, ki mu je bilo dovoljenje preklicano po prvi in/ali drugi alineji točki prejšnjega odstavka, lahko znova zaprosi za dovoljenje v letu, ki sledi letu, v katerem mu je bilo dovoljenje preklicano. Imetnik dovoljenja za ponovno pridobitev dovoljenja predloži tudi vse obračune pavšalnega nadomestila za vsa predhodna leta, ki jih ni predložil v roku za predložitev.

Npr. če bo imetniku dovoljenja preklicano dovoljenje v letu 2022 zaradi nepredložitve obračuna pavšalnega nadomestila za leto 2021 ali ker je uveljavil pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero ne izpolnjuje pogojev navedenih v poglavju 6.0, bo lahko znova zaprosil za dovoljenje v letu 2023.

Imetnik dovoljenja obvestilo, da ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila, davčnemu organu predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-PN.

7.0 VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Vprašanje 1: Kdaj lahko davčni zavezanec (kmečko gospodinjstvo) uveljavlja pravico do pavšalnega nadomestila? (17. 1. 2018 in 1.7. 2022)

Odgovor

Davčni zavezanec, predstavnik kmečkega gospodinjstva, lahko uveljavlja pravico do pavšalnega nadomestila za tiste dobave kmetijskih in gozdarskih pridelkov ali storitev, za katere ima veljavno dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, ter se te dobave opravijo kupcem, ki so  davčni zavezanci, identificirani za namene DDV (v Sloveniji ali drugi državi članici).

Davčni zavezanec, predstavnik kmečkega gospodinjstva, lahko uveljavlja pravico do pavšalnega nadomestila le za tiste dobave kmetijskih in gozdarskih pridelkov ali storitev, za katere ima veljavno dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila (izdano s strani davčnega organa), ter se te dobave opravijo kupcem, ki so  davčni zavezanci, identificirani za namene DDV (v Sloveniji ali drugi državi članici). Za dovoljenje lahko zaprosi kadarkoli, pavšalno nadomestilo pa lahko začne uveljavljati po začetku veljavnosti dovoljenja. 

Vprašanje 2: Kdo lahko da vlogo za pridobitev dovoljenja, s katerim se lahko uveljavlja (DDV) pravica do pavšalnega nadomestila? (17. 1. 2018 in 1. 7. 2022)

Odgovor

Za potrebe pridobitve dovoljenja morajo davčni zavezanci – vlagatelji zahtevka izpolnjevati naslednje pogoje:

-       katastrski dohodek (skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti) vseh članov kmečkega gospodinjstva mora znašati najmanj 200 evrov,

-       davčni zavezanec – vlagatelja zahtevka je član kmečkega gospodinjstva,

-       člani kmečkega gospodinjstva morajo imeti za posamezno skupino v uporabi predpisana kmetijska oz. gozdna zemljišča (evidentirane po dejanski rabi),

-       kmečko gospodinjstvo davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (so iz OKGD obdavčeni pavšalno po katastrskem dohodku),

-       kmečko gospodinjstvo iz naslova osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ni prostovoljno identificirano za namene DDV.

Vprašanje 11: Imetnik dovoljenja je umrl. Kaj moramo storiti? (17. 1. 2018 in 1. 7. 2022)

Odgovor

Če imetnik dovoljenja v obdobju veljavnosti dovoljenja umre, lahko novi predstavnik kmečkega gospodinjstva odda vlogo za pridobitev dovoljenja kot naslednika vložnika vloge v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-VlgPN (označi se možnost »nova vloga«). Za izdajo dovoljenja mora izpolnjevati pogoje za pridobitev dovoljenja, vlogi mora priložiti tudi dokazilo - izjavo vseh dedičev, da se strinjajo, da je vložnik vloge predstavnik kmečkega gospodinjstva.

Če imetnik dovoljenja v obdobju veljavnosti dovoljenja umre, se lahko pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila prenese na drugega člana kmečkega gospodinjstva kot naslednika vložnika vloge, če:

-        je ta oseba član kmečkega gospodinjstva,

-         skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (katastrski dohodek) kmečkega gospodinjstva znaša najmanj 200 eurov,

-         je  predložil vlogo za določitev dejanskega uporabnika zemljišča in

-         je predložil vlogo za pridobitev dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-VlgPN (označi se možnost »nova vloga«).

Sam prepis lastništva za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila ni pomemben, ker je predložena vloga za določitev dejanskega uporabnika zemljišča.

Vprašanje 13: V katerih primerih davčni organ odvzame pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila (prekliče dovoljenje) po uradni dolžnosti? (18. 1. 2018 in 1. 7. 2022)

Odgovor

Davčni organ po uradni dolžnosti dovoljenje prekliče in s tem odvzame pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila:

1. če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila do 31. januarja za preteklo leto, in sicer v elektronski obliki prek eDavkov
2. če imetnik dovoljenja uveljavi pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero kmečko gospodinjstvo ne izpolnjuje pogojev(glej pogoje pod 6.0)
3. če kmečko gospodinjstvo ne izpolnjuje več pogojev, navedenih v preglednici v poglavju 6. 0.
4. če skupni dohodek kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša manj kot 200 eurov;
5. če se kmečko gospodinjstvo za to dejavnost preko predstavnika prostovoljno identificira za namene DDV;
6. če kmečko gospodinjstvo dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;
7. če imetnik dovoljenja obvesti davčni organ, da kmečko gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila.

-        če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila do 31. 1. tekočega leta za preteklo leto;

-        če imetnik dovoljenja uveljavi pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero ne izpolnjuje pogojev iz prvega in tretjega odstavka 162. člena tega pravilnika;

-        če skupni dohodek kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša manj kot 200 eurov;

-        če davčni organ po uradni dolžnosti ugotovi, da katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva presega 7.500 eurov;

-        če se kmečko gospodinjstvo prostovoljno identificira za namene DDV;

-        če kmečko gospodinjstvo dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;

-        če kateri koli član kmečkega gospodinjstva med veljavnostjo dovoljenja postane davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, in obračunava DDV od pridelkov in storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku.

Oprostitev izdajanja računov pa se ne nanaša na

–   dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov kmetov, ki so pri davčnem organu priglasili ugotavljanje davčne osnove od dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;

–   dobavo lastnih kmetijskih izdelkov, torej predelanih kmetijskih pridelkov, ki sorezultat dopolnilne dejavnosti ali druge predelovalne dejavnosti na kmetiji, za katero se dohodek vedno ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Tudi v tem primeru velja, da mora za dobave blaga ali storitev, opravljene končnemu potrošniku na ozemlju Slovenije, izdati račun, račun v papirni obliki pa kupcu izroči le na njegovo zahtevo.

Vprašanje 25: Ali določba 160. člena Pravilnika pomeni nov način obdavčitve kmečkih gospodinjstev, ki dohodek iz OKGD ugotavlja pavšalno po KD? (1.7.2022)

Odgovor

Ne. Glede vstopa v sistem DDV kmečkih gospodinjstev, ki dohodek iz OKGD ugotavljajo pavšalno kot KD, velja enako kot do sedaj (izhaja se iz kmetijske zakonodaje in zakona o dohodnini).

Podrobneje

V 160. členu Pravilnika se pojasnjuje obseg uporabe identifikacijske številke za namene DDV  predstavnika kmečkega gospodinjstva, ki je za dohodek iz OKGD obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku. Predstavnik kmečkega gospodinjstva iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 (ta je še vedno eden izmed članov kmečkega gospodinjstva) z dnem identifikacije za namene DDV postane davčni zavezanec, identificiran za namene DDV za celotno dejavnost OKGD, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku v okviru kmečkega gospodinjstva, in za vse druge dejavnosti, katerih nosilec je.

Vprašanje 26: Za katere dejavnosti velja identifikacija predstavnika kmečkega gospodinjstva? (1. 7. 2022)

Kmečko gospodinjstvo, ki dohodek iz OKGD ugotavlja pavšalno po katastrskem dohodku (OKGD po KD), se želi prostovoljno identificirati za namene DDV, za to določi člana A za predstavnika kmečkega gospodinjstva. Predstavnik - član A je tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji (DDK1) in dejavnosti s.p. Član istega kmečkega gospodinjstva B ima registrirano svojo dopolnilno dejavnosti (DDK2) in ni identificiran za namene DDV, želi pa obračunavati DDV od dobav, ki jih opravi v okviru svoje DDK2. Za katere dejavnosti velja identifikacija predstavnika kmečkega gospodinjstva – člana A?

Odgovor

Član A je kot predstavnik kmečkega gospodinjstva prostovoljno identificiran za namene DDV za dobave, opravljene v okviru kmečkega gospodinjstva (OKGD po KD) kot tudi za dobave, opravljene v okviru dejavnosti, katerih nosilec je (DDK1 in s.p.), kot tudi za druge dejavnosti, katerih nosilec bo postal kasneje. Na obrazcu DDV-P2 v razdelku III. označi polje 15 – Prostovoljna vključitev po drugem odstavku 94. člena ZDDV-1. Če član A v razdelku A navede dejanski in pričakovani promet (za s.p. in DDK1) pod 50.000 evrov, označi v razdelku III še polje 14.

Identifikacija za namene DDV člana A ne velja tudi za dejavnosti člana B. Član B ni identificiran za namene DDV, mora za obračunavanje DDV pridobiti svojo identifikacijsko številko:

-        če je verjetnost, da bo z dobavami, opravljenimi v okviru svoje DDK2, presegel limit 50.000 evrov, se mora obvezno identificirati za namene DDV (v tem primeru na obrazcu DDV-P2 razdelek III. ne izpolnjuje),

-        lahko se prostovoljno identificira za namene DDV že prej (na obrazcu DDV-P2 v razdelku III. izpolni polje 14 – Prostovoljna vključitev po prvem odstavku 94. člena ZDDV-1).

Vprašanje 27: Predstavnik kmečkega gospodinjstva (OKGD pavšalno po KD) je tudi nosilec dejavnosti s.p. in je iz naslova opravljanja dejavnosti kot s.p. že identificiran za namene DDV. Kako v sistem DDV vstopi tudi kmečko gospodinjstvo z OKGD in kako s prenehanjem identifikacije? (1. 7. 2022)

a)    Kaj mora narediti predstavnik kmečkega gospodinjstva A, da bo v sistemu DDV tudi kmečko gospodinjstvo (OKGD po KD)?

Odgovor

Če je fizična oseba, ki je sicer že v sistemu DDV identificirana za namene DDV za dejavnost, katere nosilec je (s.p.), določena za predstavnika kmečkega gospodinjstva, ki je iz OKGD obdavčena pavšalno po katastrskem dohodku, mora za to, da bo v sistemu DDV tudi iz naslova opravljanja OKGD, za katero je obdavčeno po katastrskem dohodku, predložiti obrazec DDV-P2, v katerem v razdelku III izpolni polje 15 - Prostovoljna vključitev po drugem odstavku 94. člena ZDDV-1. S tem bo prostovoljno identificiran za namene DDV za dobave, opravljene v okviru OKGD in s.p., kot tudi za druge dejavnosti, če bo postal njihov nosilec kasneje.

b)    Kdaj lahko tak davčni zavezanec izstopi iz sistema DDV (predloži zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV)?

Odgovor

Davčni zavezanec lahko predloži zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV (iz OKGD in ostalih dejavnosti, katerih nosilec je) po poteku 60 mesecev od datuma, ko je bil identificiran za namene DDV kot predstavnik kmečkega gospodinjstva. Davčni zavezanec ne more izstopiti iz sistema DDV samo z ostalimi dejavnostmi, medtem ko bi bil z OKGD še vedno identificiran za namene DDV.

c)    Ali lahko iz sistema DDV izstopi z dejavnostjo s.p. že prej (pred potekom 60 mesecev od datuma, ko je bil identificiran za namene DDV kot predstavnik kmečkega gospodinjstva), glede na to, da je bil z s.p. že prej identificiran za namene DDV?

Odgovor

Ne, tak davčni zavezanec bo lahko izstopil iz sistema DDV, ko bo poteklo 60 mesecev od datuma, ko je bil identificiran za namene DDV kot predstavnik kmečkega gospodinjstva. Pred prenehanjem identifikacije za namene DDV je treba preveriti, če tak davčni zavezanec dejansko izpolnjuje vse pogoje za prenehanje identifikacije za namene DDV.

Davčni zavezanec lahko po preteku 60 mesecev od datuma identifikacije za namene DDV (tudi) iz OKGD predloži zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV – obrazec DDV-De (o tem zahtevku odloči davčni organ z odločbo), če želi izstopiti iz sistema DDV tako z OKGD, za katero je obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku, kot tudi z drugimi dejavnostmi, katerih nosilec je.

Vendar pa je treba biti v zvezi z ostalimi dejavnostmi, katerih nosilec je, pazljiv na naslednji dve situaciji:

-        če promet iz teh dejavnosti v zadnjih 12 mesecih presega 50.000 evrov, mora s temi dejavnostmi ostati identificiran za namene DDV (ne predloži zahtevka za prenehanje identifikacije za namene DDV (ker ostane v sistemu DDV z drugimi dejavnostmi, katerih nosilec je), predloži pa obrazec DDV-P2, na katerem v razdelku II navede znesek prometa blaga in storitev,  polja 15 ne označi – s tem se šteje, da davčni organ obvešča, da je še vedno identificiran za namene DDV, vendar ne več z OKGD);

-        če promet iz teh dejavnosti v zadnjih 12 mesecih ne presega 50.000 evrov, lahko ostane s temi dejavnostmi identificiran za namene DDV (predloži obrazec DDV-P2, na katerem v razdelku II navede znesek prometa blaga in storitev,  označi polje 14, polja 15 ne označi – s tem se šteje, da davčni organ obvešča, da je še vedno identificiran za namene DDV, vendar ne več z OKGD).

Opozarjamo, da davčni zavezanec ne more iz sistema DDV izstopiti le z s.p., medtem ko bi ostal z OKGD identificiran za namene DDV – glej drugi odstavek 160. člena Pravilnika.

d)    Kaj je treba narediti, če želi tako kmečko gospodinjstvo ostati v sistemu DDV, vendar bi določili novega predstavnika kmečkega gospodinjstva?

Odgovor

Če želi kmečko gospodinjstvo imenovati novega predstavnika kmečkega gospodinjstva, mora obstoječi predstavnik predložiti zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV. Če pa želi z ostalimi dejavnostmi, katerih nosilec je, ostati v sistemu DDV, mora predložiti obrazec DDV-P2 (v zvezi s tem glej zgornji alineji). Novi predstavnik kmečkega gospodinjstva za identifikacijo za namene DDV predloži obrazec DDV-P2, na katerem izpolni polje 15. Paziti je treba, da novi predstavnik kmečkega gospodinjstva pravočasno predloži zahtevek za identifikacijo za namene DDV, tako da se zagotovi kontinuiteta identifikacije takega kmečkega gospodinjstva.

Vprašanje 28: Ali kmečko gospodinjstvo, ki dohodek iz OKGD ugotavlja po dejanskih podatkih (dejanski prihodki/odhodki in dejanski/normirani odhodki) vstopi v sistem DDV tako, da se za namene DDV identificira eden izmed članov tega kmečkega gospodinjstva, ki pa ni nosilec tega kmečkega gospodinjstva po zakonu, ki ureja dohodnino? (1. 7. 2022)

Odgovor

Ne, za namene DDV se ne more identificirati član kmečkega gospodinjstva, ki ni nosilec kmečkega gospodinjstva po zakonu, ki ureja dohodnino. Če želi v sistem DDV vstopiti kmečko gospodinjstvo, ki dohodek iz OKGD ugotavlja po dejanski prihodkih in odhodkih ali dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, se mora za namene DDV identificirati nosilec kmečkega gospodinjstva.

a)    Za katere dobave velja identifikacija za namene DDV nosilca takega kmečkega gospodinjstva?

Odgovor

Identifikacija za namene DDV nosilca kmečkega gospodinjstva, ki dohodek iz OKGD ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, velja za dobave, opravljene v okviru OKGD, vseh dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in drugih kmetijskih dejavnosti, ne glede na to, kdo je nosilec le teh ter nekmetijskih dejavnosti, katerih nosilec je nosilec kmečkega gospodinjstva (ne velja pa za nekmetijske dejavnosti, katerih nosilci so drugi člani tega kmečkega gospodinjstva).

 

Vprašanje 29: V sistem DDV so lahko kmečka gospodinjstva, ki dohodek iz OKGD ugotavljajo po dejanskih prihodkih in odhodkih ali dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih,  vstopala tudi tako, da se je identificiral za namene DDV član, ki ni bil nosilec ali več članov istega kmečkega gospodinjstva za različne kmetijske dejavnosti. Kaj je treba narediti sedaj glede na določbo desetega odstavka 94. člena ZDDV-1? (1. 7. 2022)

Odgovor

V takem primeru je treba narediti spremembo pri identifikaciji za DDV, in sicer:

-        član, ki ni tudi nosilec tega kmečkega gospodinjstva, prek sistema eDavki vloži vlogo za deregistracijo (obrazec DDV-De), če pa je nosilec tudi drugih nekmetijskih dejavnosti, s katerimi želi oziroma mora zaradi doseganja praga ostati v sistemu DDV, obrazca DDV-De ne predloži,

-        nosilec tega kmečkega gospodinjstva prek sistema eDavki vloži vlogo za identifikacijo na obrazcu DDV-P2 (če je nosilec že identificiran za namene DDV, mu ni treba predložiti novega obrazca DDV-P2).

Izpostavljamo, da je treba vlogo za deregistracijo in obrazec DDV-P2 za identifikacijo predložiti hkrati, da se zagotovi kontinuiteta identifikacije takega kmečkega gospodinjstva. Pri obeh vlogah se priloži tudi pojasnilo glede razloga za predložitev teh vlog.

Če član, ki ni bil nosilec kmečkega gospodinjstva, opravlja tudi druge nekmetijske dejavnosti (poleg OKGD in drugih kmetijskih dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki se opravljajo v okviru kmečkega gospodinjstva), lahko s temi dejavnostmi ostane v sistemu DDV oz. se morajo identificirati za namene DDV, če je verjetnost, da se preseže prag 50.000 evrov v zadnjih 12 mesecih. Slednje velja tudi za ostale člane kmečkega gospodinjstva, ki niso nosilec le tega.

Vprašanje 30: Kaj je treba narediti, če kmečko gospodinjstvo spremeni ugotavljanje dohodka iz te dejavnosti tako, da ga prične ugotavljati po dejanskih prihodkih in odhodkih ali dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih. Ali je treba narediti tudi spremembo pri identifikaciji za DDV? (1. 7. 2022)

Da, če nosilec kmečkega gospodinjstva ni isti član kmečkega gospodinjstva, ki je bil predstavnik tega gospodinjstva. Sprememba se smiselno naredi na način, kot je pojasnjen odgovoru na vprašanje 29.

 

Vprašanje 31: Katere obveznosti predstavniku/nosilcu kmečkega gospodinjstva lahko nastanejo ob prenehanju identifikacije za namene DDV? (1. 7. 2022)

Odgovor

Ob prenehanju identifikacije za namene DDV mora davčni zavezanec (ni sprememb):

• na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV obračunati DDV od vsega prometa, ki ga je opravil do dneva prenehanja identifikacije za namene DDV in od zalog blaga, za katere je uveljavil odbitek DDV (šesti odstavek 132. člena Pravilnika);
• če mu preneha identifikacija za namene DDV zaradi prehoda na posebno ureditev za male davčne zavezance, za obdobje po spremembi popraviti odbitek DDV od osnovnih sredstev, za katera obdobje popravka še ni poteklo (za osnovna sredstva 5 let, za nepremičnine 20 let). Popravek odbitka DDV izvede le enkrat za celotno preostalo obdobje popravka (enajsti odstavek 111. člena Pravilnika);
• če mu preneha identifikacija za namene DDV zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti, od blaga, za katerega je bila dana pravica do celotnega ali delnega odbitka, obračunati DDV (c) točka 8. člena ZDDV-1).

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.