c S

Pojasnilo FURS: Bonitete

26.05.2022

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete v 7. izdaji, z dopolnjenim pojasnilom glede ugodnejše davčna obravnava izvršitve pravice do nakupa delnic.

DOHODNINA – DOHODEK IZ ZAPOSLITVE

25. 05. 2022


Bonitete

sprememba dokumenta

***

Več na povezavi:
Bonitete, 7. izdaja, maj 2022



Vir: FURS, 25. 5. 2022

_________
Dopolnjeno v dokumentu:


3.3.1 Ugodnejša davčna obravnava izvršitve pravice do nakupa delnic

Z novelo ZDoh-2Z (ki se uporablja od 1.1.2022 dalje) je z novim šestim odstavkom 43. člena ZDoh-2 opredeljena posebna davčna obravnava, če delodajalec (gospodarska družba) delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oz. pridobitve delnic ali deležev v tej gospodarski družbi ali tej družbi nadrejeni družbi. V tem primeru se boniteta določi v višini 65 % vrednosti, določene po splošnem pravilu iz prvega odstavka 43. člena (znesek primerljive tržne cene, zmanjšane za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu).

Za bolj ugodno davčno obravnavo morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

  • delovno razmerje med delojemalcem in gospodarsko družbo, ki mu podeli pravice do izvršitve opcije, mora do dneva izvršitve te pravice trajati več kot eno leto. Navedeni pogoj dolžine delovnega razmerja ne pomeni, da mora biti delojemalec v trenutku obdavčitve še v delovnem razmerju z delodajalcem, oziroma da mora biti to obdobje delovnega razmerja nepretrgano. 
  • v času zagotovitve pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev mora obstajati delovno razmerje med delojemalcem in gospodarsko družbo. 
  • za to boniteto se ne uveljavlja ugodnosti v zvezi s plačilom za poslovno uspešnost po 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.

Glede trenutka obdavčitve se tudi v teh primerih uporablja četrti odstavek 43. člena ZDoh-2, to je dan, ko je pravica izvršena oz. dan, ko je delojemalec pridobil delnice oz. delež. Če delojemalec odsvoji pravico do nakupa delnic ali deleža, pa se boniteta ugotavlja na dan odsvojitve te pravice.

Za nadrejeno družbo iz šestega odstavka 43. člena ZDoh-2 se šteje družba, ki ima neposredno v lasti večinski delež glasovalnih pravic ali večinski delež v kapitalu gospodarske družbe iz šestega odstavka tega člena.

Ta ugodnost se ne uporablja v primeru, če pravico do nakupa delnic ali deležev pridobi oseba, ki je večinski družbenik, tudi če je v delovnem razmerju z družbo. Večinski družbenik je družbenik, ki ima posredno ali neposredno deleže, delnice ali druge pravice v gospodarski družbi ali nadrejeni družbi, na podlagi katerih ima najmanj 10 % delež v kapitalu gospodarske družbe ali nadrejeni družbi.

Izpolnjevanje pogoja delojemalca, da je v delovnem razmerju z gospodarsko družbo (ne sme pa biti večinski družbenik), se presoja na dan zagotovitve pravice do nakupa oz. pridobitve delnic ali deležev v gospodarski družbi delodajalca ali nadrejeni družbi (torej na dan pridobitve opcij). Tega pogoja se torej ne presoja na dan nastanka davčne obveznosti (na dan izvršitve opcije oziroma pridobitve delnice ali deleža ali prodaje opcije).

Ugodnejša davčna obravnava po določbah šestega do osmega odstavka 43. člena ZDoh-2 se ne uporablja, kadar gre za neposredno podelitev nagrade v obliki delnic.

V šestem odstavku 43. člena ZDoh-2 je določeno, da mora pravico do nakupa oz. pridobitve delnic ali deležev v gospodarski družbi delodajalca (ali tej družbi neposredno nadrejeni družbi) delojemalcu zagotoviti delodajalec, da se lahko upošteva ugodnejša davčna obravnava. Pri tem dikcija zagotovitev s strani delodajalca ne pomeni, da mora strošek zagotovljene bonitete bremeniti delodajalca. Šesti odstavek 43. člena ZDoh-2 se tako uporablja za vrednotenje bonitete v obliki pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev, če se ta dohodek v konkretnem primeru vsebinsko lahko opredeli za dohodek iz zaposlitve in so hkrati izpolnjeni pogoji iz šestega, sedmega in osmega odstavka 43. člena ZDoh-2, pri čemer pa ni pomembno, kdo izvede izplačilo te bonitete ter v čigavo breme.

Pogoj zagotovitve pravice s strani delodajalca je izpolnjen tudi, če delojemalcu ugodnost zagotovi neposredno nadrejena družba, ki je imetnik delnic ali poslovnih deležev v gospodarski družbi, če se nadrejena družba v zvezi s takšnim nagrajevanjem dogovori z delodajalcem, da bo strošek tega nagrajevanja nosil delodajalec. V nasprotnem primeru, če stroška ne nosi delodajalec (nadrejena družba mu tega ne zaračuna in torej nagrade delojemalcu ne zagotovi delodajalec), pa pogoj za ugodnejšo davčno obravnavo po navedeni določbi ni izpolnjen.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.